Planinski pohod s Hudega polja mimo bolnišnice Pavla do Lajšta: V tretje gre rado!

Po dveh neuspelih poskusih zaradi neugodnih vremenskih razmer je bil 20. oktobra 2024 planinski pohod s Hudega polja mimo partizanske bolnišnice Pavla do Lajšta, v organizaciji Planinskega društva Idrija in Geoparka Idrija, uspešno izveden. Sončno vreme in prijetne temperature so nam pohodnikom ponudile idealne pogoje za nepozaben izlet v naravo, ki je bil prežet tako z zgodovino kot z osupljivimi razgledi na jesensko barvito pokrajino Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

Število udeležencev je preseglo zmogljivosti ene vožnje 35-sedežnega avtobusa, zato se je skupno 44 udeležencev razdelilo v dve približno enaki manjši skupini, ki sta pot prehodili ločeno s časovnim zamikom.

Pohod smo začeli na Hudemu polju, od koder nas je slikovita pot vodila med grapami, poraščenimi z bujnimi gozdovi. Irma Pivk, strokovna sodelavka Krajinskega parka Zgornja Idrijca, nas je na začetku popeljala skozi geološko preteklost tega edinstvenega območja. Tako smo spoznali, kako so skozi zgodovino nastajale geomorfološke oblike in reliefi, ki dajejo Zgornji Idrijci značilen pečat. Ob občudovanju naravnih vrednot je poudarila pomen varovanja tega dragocenega dela ohranjene narave, kjer sobivajo številne redke vrste rastlin in živali. Ob poti so se razprostirali čudoviti razgledi na okoliško naravo, ki je v jesenskem času še posebej očarala s svojimi toplimi barvami.

Ustavili smo se pri dveh lokacijah nekdanje  partizanske bolnišnico Pavla, ene izmed skritih bolnišnic, ki so v času druge svetovne vojne skrbele za ranjence in obolele. Bolnišnica Pavla, poimenovana po njeni vodji, zdravnici Pavli Jerina Lah, je delovala v izjemno težkih pogojih, pogosto tik ob sovražniku, sredi gozdov in divje narave. Zgodba o tej bolnišnici je v zadnjih letih skoraj potonila v pozabo, dokler ni skupina predanih lokalnih zanesenjakov na čelu z Jurijem Gantarjem in Edijem Brusom začela poglobljeno raziskovati njeno zgodovino. Brskali so po različnih arhivih in prebirali vse kar je bilo kadarkoli napisanega o tej neverjetni zgodbi požrtvovalnosti, solidarnosti in poguma. Na terenu so poiskali in obeležili skrite lokacije barak in bunkerjev ter dostope do njih.

Vlado Sedej, dober poznavalec zgodovine bolnišnice Pavle, je na mestu Zadnje centrale, z nami delil zgodbo o njenem delovanju. Poudaril je, da je bila bolnišnica pomembna ne le zaradi svoje vloge pri zdravljenju ranjencev med vojno, temveč tudi kot simbol človeške  vztrajnosti in sočutja v najtežjih okoliščinah. Kljub pomanjkanju zdravil, opreme in neprestanemu tveganju, da jih odkrije sovražnik, je osebje skrbelo za ranjence, jih zdravilo in jim omogočalo okrevanje v popolni tajnosti. Pri tem so imeli vso možno podporo okoliškega prebivalstva, predvsem iz Mrzle Rupe in Čekovnika. Pohodniki so se med ogledom seznanili s pretresljivimi zgodbami iz tega obdobja – zgodbami o požrtvovalnosti zdravstvenega in drugega osebja, ki je delovalo z minimalnimi sredstvi, a z maksimalno predanostjo, ter ranjencih, ki so preživeli zahvaljujoč njihovemu pogumu. Bolnišnica Pavla ni le spomenik zgodovinskemu dogodku, temveč tudi dokaz solidarnosti, požrtvovalnosti in humanosti v najtežjih časih.

Na poti od Zadnje centrale do Krekovš smo naredili ovinek do visoke skale na grebenu Vrh Bata, za kar smo bili poplačani s čudovitim pogledom po dolini Idrijce in Belce, vmesnih grebenih in grpah, okoliških vrhovih ter osamljenih domačijah.

Na Krekovšah je predstavnik Lovske družine Krekovše Maksimiljan Mohorič, izreden poznavalec okoliških gozdov in živalstva, z nami delil svoje bogato znanje o tem dragocenem naravnem prostoru. Predstavil je delovanje naših prednikov pri urejanju in izkoriščanju gozdov ter uravnavanju ekosistema. Seznanil nas je z delovanjem sistema klavž, ki je poleg štirih najbolj  znanih ohranjenih  na Idrijci, Belci in Kanomljici  obsegal tudi manjše lesene pregrade t.i. štubeljne na pritokih. Poudaril je pomen ohranjanja narave in ravnovesja tudi v sedanjih časih.

Po počitku smo pohod ob lepih razgledih nadaljevali po cesti čez Osrednik in se nato do ceste v Idrijski Beli spustili po stari stezi skozi Tršanovše, kjer je bila nekdaj domačija, sedaj pa je tam manjše naselje vikendov.

Organizatorji in vsi udeleženci pohoda smo izrazili zadovoljstvo in veselje, da je tretji poskus izvedbe pohoda končno uspel. Po preložitvah je tokratna izvedba ponudila udeležencem popolno kombinacijo lepega vremena, zgodovinskega pomena tega območja in naravnih lepot.

Pohod od Hudega polja do Lajšta je bil več kot le rekreacija in priložnost za druženje v naravi. Bil je priložnost, da se pohodniki spomnijo na preteklost in spoštujejo prizadevanja tistih, ki so v najtežjih časih našli možnost za preživetje, delo, varnost in upanje v naravi. S svojo lepoto in bogato zgodovino ostaja ta del Krajinskega parka Zgornja Idrijca priljubljena destinacija za vse, ki si želijo pobegniti v naravo ter ob tem odkrivati zgodbe naše preteklosti.

 

Irma Pivk in Vlado Sedej

Fotografije prve skupine
Avtorji fotografij: Irma Pivk, Vlasta Gostiša Mrak, Ivan Pirc in Rajko Gnezda

Fotografije druge skupine​
Avtorja fotografij: Irma Pivk in Rajko Gnezda

« of 2 »

Več novic