Podatkov o načrtnem delu z mladimi v društvu za prvih petdeset let delovanja društva ni na voljo, oziroma jih nismo našli. Po letu 1948, ko je bilo po nekajletnem mirovanju delovanje društva znova oživljeno, lahko iz zapisov razberemo, da je bilo med 1064 člani društva tudi 82 pionirjev in 110 mladincev ter da je imelo društvo leta 1950 tudi pionirsko skupino. Še istega leta so izvedli taborjenje, pohod in sankaške tekme. Kmalu se je pokazala potreba po bolj sistematičnem delu z mladimi. Prelomnica je bilo šolsko leto 1956/57, ki ga štejemo kot leto ustanovitve Mladinskega odseka (MO) Planinskega društva Idrija. Ustanovljen je bil na pobudo takratnega predsednika društva Janeza Jerama. V društvo, ki je takrat štelo 497 članov, je bilo v skupinah na osnovnih šolah v Idriji, Spodnji Idriji in na Gimnaziji Idrija včlanjenih kar 119 mladincev in 73 pionirjev. Od ustanovitve dalje odsek z vmesnimi vzponi in padci deluje neprekinjeno do današnjih dni. Spoznavanje s planinstvom je bilo tako omogočeno učencem osnovnih šol v Idriji, Spodnji Idriji, Črnem Vrhu in v Godoviču, dijakom idrijske realke, malčkom v vrtcih in ostali mladini. Skozi leta se je bogatil tudi program dejavnosti, ki so privabljale mladino. Kot začetna in osnovna dejavnost in oblika delovanja MO so se uveljavili planinski izleti in pohodi. Izleti so na letni ravni najštevilčnejša akcija. Izvajajo se enkrat mesečno, tako da je v šolskem letu izpeljanih povprečno 10 tovrstnih akcij. Namenjeni so učencem osnovnih šol, dijakom in študentom in ostali mladini. Pozneje so se jim priključile še dejavnosti vzgoje, izobraževanj, tekmovanj in ostale. Najpomembnejše pa so bile: planinska šola, planinski tabori, orientacijska tekmovanja, akciji CICIBAN PLANINEC in MLADI PLANINEC (takrat še Pionir planinec), glasilo NAŠE POTI, predavanja, priprava proslav, zimovanja ipd.

Uspešno delovanje Mladinskega odseka je bilo opazno ne zgolj v društvu, kjer je skrbelo za obogatitev programa, pridobivanje članov in kadra, pač pa tudi v okolici. Odsek je tako leta 1979 prejel priznanje Občine Idrija, leta 1984 pa Zlato plaketo republiške konference ZSMS in priznanje Mladina in gore Mladinske komisije pri PZS. Prav tako so več priznanj dobili tudi posamezniki – vodniki za delo v odseku. Posamezniki so dobili večje število častnih znakov Planinske zveze Slovenije, častnih znakov Mladinskega vodnika, priznanj Planinskega društva Idrija in drugih organizacij.

Sedemdeseta leta veljajo za najbolj produktivna leta delovanja MO. Dejavnost je bila najbolj množična v letih od 1977 do 1979. Letno je bilo izpeljanih od 25 do 29 izletov s povprečno 30 do 40 udeleženci. Pozneje je število izletov upadlo na 10 do 20 v osemdesetih in na manj kot 10 v devetdesetih letih. Nato se je število izletov ustalilo na približno podobni številki, a so se zraven priključile mnoge druge akcije, ki so v zadnjih letih povečale število aktivnosti. V vseh letih je bilo izpeljanih okrog 600 izletov s skupno 17 000 udeleženci.

V vseh letih delovanja MO je, po ne povsem preverjeni statistiki, vlogo načelnika opravljalo15 mladih planincev, nekateri od njih tudi več mandatov. Vseh, ki so pri delu MO sodelovali kot vodniki, mentorji ali kako drugače, pa je bilo v vseh letih okoli 80. Mladinski odsek je eden najdejavnejših v društvu, kar mu je prineslo tudi širšo prepoznavnost. Kljub vsem dejavnostim pa glavni cilj MO še vedno ostaja priprava izletov, taborov, zimovanj, male planinske šole in drugih dejavnosti, ki mladim približajo naravo in hribe.

Vir: Sto let naših poti. PD Idrija. 2004