Zgodovina
Zgodovina Planinskega društva Idrija od leta 1904 do leta 2022
Leta 1893 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Le enajst let po tem je bila kot petnajsta v Sloveniji in tretja na Primorskem (za Soškim in Ajdovsko-Vipavskim) ustanovljena podružnica v Idriji. Ustanovni shod je bil 11. januarja 1904 v idrijski čitalnici. Pobudnik in ustanovitelj je bil profesor na idrijski realki - Makso Pirnat. Že na prvem rednem občnem zboru je bila predlagana gradnja koče na Javorniku, ki je bila predana namenu leta 1907. Bila je druga koča na Primorskem za Trillerjevim zavetiščem na Krnu (odprto leta 1901), kar je samemu vrhu še dvignilo ugled in privabilo mnogo obiskovalcev. Prva Slovenska kočo SPD pa je bila leta 1894 zgrajena Orožnova koča za Liscem pod Črno prstjo. Društvo je organiziralo predavanja, izlete, družabna srečanja in veselice. Pri Likarci so naredili drsališče, skrbeli so za sankališče in pri Kobili postavili leseno brv. Markirali so poti na Javornik, Svete Tri Kralje, čez Tisovec na Otlico, Golake, Jelenk ... Delovanje društva je prekinila 1. svetovna vojna. Ponovno vzpostavitev je onemogočala Italijanska zasedba Primorske. Na novo postavljena državna meja je našo podružnico ločila od matičnega Slovenskega planinskega društva. Planinci so nadaljevali narodni boj, predvsem potem, ko so oblast leta 1922 prevzeli fašisti in je bilo v naslednjih letih ukinjenih več 100 slovenskih šol in društev. V takšnih razmerah so predstavljale gore in kraško podzemlje varno zatočišče, kjer so lahko zapeli »prepovedano slovensko pesem in se vsaj nekaj ur počutili svobodne«. 16. 3. 1924 so na Poreznu, na pobudo Zorka Jelinčiča ustanovili ilegalni planinski klub Krpelj, ki naj bi združeval »zanesljive Primorce, ki so z vsem srcem za osvoboditev, ki so navdušeni turisti in se ne ustrašijo dolgih in težavnih pohodov čez gore, pri prenašanju slovenske literature na zasedena ozemlja«.
Konec 2. svetovne vojne so dočakale le zbledele markacije na poteh in dotrajana koča na Javorniku, ki pa je bila za hitro rastoče planinske potrebe premajhna. Na pobudo znanega alpinista Karla Tarterja je bil že leta 1945 organiziran informativen sestanek, januarja 1946 pa je bil prvi ustanovni občni zbor novega društva, ki se je priključilo Fizkulturnemu društvu Rudar kot planinska sekcija. Leta 1948 je bilo ustanovljeno samostojno Planinsko-alpinistično društvo. Prvi predsednik je bil Mile Lipušček, za njim pa Slavko Poljanšček. Z mnogo udarniškega dela je bila na sedlu med vrhom Javornika in Dednim vrhom zgrajena nova koča, odprta leta 1952 in poimenovana po ustanovitelju društva Maksu Pirnatu. Leta 1955 je bila na enak način dograjena nova koča na Hlevišah. Društvu je v tem uspešnem obdobju od leta 1950 do 1960 predsedoval Janez Jeram. Po letu 1960 je krmilo prevzel Janez Klemenčič, za njim pa leta 1962 Ivan Gantar, ki ga je vodil do leta 1970. V tem obdobju so v bivši italijanski kasarni na Sivki uredili zavetišče, planinska postojanka na Jeleniku pa je gostovala v različnih domačijah. Zgrajen je bil tudi dom na Vojskem, kjer so na tej visoki planoti skušali razvijati turizem. Leta 1970 je predsedniške vajeti prevzel Slavko Močnik, ki ga je po 4 letih nasledil Marijan Rupnik. V društvu so nastajali novi odseki. Planinska dejavnost je dajala utrip mestu in okolici. Svoje delo so odlično opravljali alpinistični, markacijski, gospodarski, mladinski in izletniški odsek.
Leta 1996 je po 22. letih predsednikovanja Marjana Rupnika vodenje prevzel Ivan Mrak, za njim pa leta 1999 Branko Vidmar in kasneje leta 2005 Zoran More. Med letoma 2010 in 2014 je bilo društvo prvič v ženskih rokah, predsednica je bila Irena Laharnar. Kasnejša dva mandata je društvo vodil Nace Braitenberger. Letos, leta 2022 pa je to zadolžitev prevzel Silvij Močnik. Za dolgoletno uspešno vodstvo društva je bilo Marjanu Rupniku podeljen naslov Častni predsednik društva. Koča na Javorniku je bila leta 2000 oddana novo ustanovljenemu planinskemu društvu Javornik iz Črnega vrha, zavetišče pod Sivko in na Jeleniku je zaprto že mnogo let, v domu na Vojskem pa je danes Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Kočo na Hlevišah je društvo v zadnjih letih temeljito obnovilo, načrtuje pa se tudi njena razširitev. Danes v društvu deluje gospodarski, mladinski, vodniški, markacijski, turno kolesarski odsek in odsek varovanja gorske narave. Leta 1979 je društvo skupaj s sosednjim iz Cerkna uredilo Idrijsko-Cerkljansko planinsko pot, ki vodi po vrhovih in zanimivih točkah obeh občin. Pohodnikom v spremljavo in pomoč je ličen vodniček, ki kliče po temeljiti prenovi.