Planinsko društvo Idrija je v program dela za leto 2025 uvrstila tudi izvedbo študijskega krožka z nazivom: Spoznajmo bogato dediščino okolice Idrije (Tudi griči okoli Idrije so lepi).
Ključni akcijski cilj študijskega krožka je priprava in izvedba vsaj 5 organiziranih učnih pohodov v naravo v okolici mesta Idrija v času od marca do septembra 2025. Pohodi bodo namenjeni promociji bogate, a še vedno premalo prepoznane naravne in kulturne dediščine idrijskega območja, promociji pohodništva kot trajnostnega načina mobilnosti, gibanja, preživljanja prostega časa v naravi in medgeneracijskega druženja ter prenašanja znanja in izkušenj. Dogodke bodo vodili člani študijskega krožka v povezavi z različnimi strokovnjaki – poznavalci naravne in kulturne dediščine Idrije in okolice in z lokalno skupnostjo. Jedro krožka tvorijo aktivni člani Planinskega društva zlasti pa vsi kadri z licenco za planinskega vodnika, mladinskega voditelja ali mentorja. Na večino aktivnosti pa bodo z javno objavljenimi vabili PD Idrija, Geoparka ali drugih soorganizatorjev povabljeni tudi ostali zainteresirani.
Prva aktivnost je bila izvedena 29. marca. V planu je bil predviden pohod po manj znanem predelu ob Zgornji Idrijci. Napovedano je bilo slabo vreme, vendar zaradi težav z nadomestnimi termini pohoda ni kazalo odlagati. Zato smo prilagodili program in omejili udeležbo le na člane, ki tvorijo jedro krožka. Odločili smo se, da opravimo študijsko turo tako, da z avtomobili obvozimo Krajinski park Zgornja Idrijca po cestah na njegovem obrobju in se na določenih značilnih točkah seznanimo z vsem, kar je na teh točkah pomembnega. S seboj smo povabili tudi dva odlična poznavalca tega območja Maksimilijana Mohoriča in Rafka Terpina. Skupaj nas je bilo petnajst v štirih avtomobilih.
Dejansko je cel dan bolj ali manj deževalo in v višinah nad 900 metrov ni bilo razgleda. Zato smo se v drugi polovici spustili nekoliko niže, na Krekovše, kjer ni bilo megle in je bil mogoč razgled na Krajinski park vsaj iz njegovega središča, če že ne tudi z robov. Ustavili smo se na trinajstih delovnih točkah in se na njih pod dežniki pogovorili o tem, kar je kdo poznal in kar se nam je zdelo pomembno za poznavanje tega območja ter za pripravo morebitnih pohodov in izletov v bodoče. Na vseh točkah smo se skušali najprej kolikor mogoče orientirati in se seznaniti s potmi in prehodi v bližnji okolici, nato pa si izmenjati čimveč informacij o dejstvih in zanimivostih iz narave, zgodovine in sedanjosti. Tudi kakšna anekdota je bila dobrodošla.
Delovne točke so bile po vrsti naslednje: domačija Pri Lampetu v Zadlogu, Mala Gora (pri nekdanjem mlinu na veter), Magazini v Tisovcu, Tri smreke, razgledišče pod Špičastim vrhom nad Široko dolino, pri Ruski baraki, Hudo polje, Mrzla Rupa, Log pod Mrzlo Rupo in slap na Idrijci, Črni potok pod Vršiči, Krekovše, podor pri Tratniku, domačija Tratnik. Navajanje konkretne vsebine predstavitev na posameznih točkah bi močno preseglo dopustni obseg tega zapisa.
Študijsko turo smo zaključili z malico v naši Koči na Hleviški planini in s kratko analizo, ki bi bila lahko še veliko daljša in bolj poglobljena, če ne bi bile glave že precej utrujene ter polne informacij in vtisov od celega dneva. Strinjali smo se, da je bila študijska tura kljub neugodnim razmeram zanimiva in koristna. Posebno pomembno je to, da so se je poleg starejših udeležili skoraj vsi mlajši vodniki in mladinski voditelji iz društva. Teh predelov doslej večinoma niso poznali, zato so jim pridobljene informacije lahko spodbuda za nadaljnje raziskovanje ter koristna podlaga za načrtovanje prihodnjih samostojnih ali društvenih izletov in pohodov.
