Mladi planinci smo se v dneh od 27. februarja do 1. marca 2025 mudili na Vojskem. V sklopu letošnjega zimovanja smo pokukali v Škafarjevo življenje, zahvaljujoč tanki snežni odeji pa smo se lahko preko iger tudi dodobra poslovili od zime.
Naše zimovanje se je začelo v četrtek, 27. februarja, z zbiranjem na Vojskem. V tamkajšnje župnišče smo hitro zložili svoje stvari in se poslovili od staršev. Čeprav smo se večinoma že poznali, smo se drug drugemu vseeno še enkrat predstavili. Spoznavnim igram je sledilo urejanje sob, nato pa smo se spet zbrali v skupnem prostoru, kjer smo poslušali zgodbo o Škafarju. Ta nam je dala navdih za izbiro imen sob, za katera smo izdelali plakate. Ko so bili plakati izdelani, smo si vzeli čas za igranje družabnih iger, nato pa smo se razveselili kosila, saj smo bili res že zeloooo lačni. Po kosilu in kratki pavzi smo se odpravili ven in večji del popoldneva izkoristili za igro na snegu. Med slednjo smo oblačila tako namočili, da nam je po povratku v župnišče v skupnem prostoru skoraj zmanjkalo stolov, ker smo jih uporabili kot stojala za sušenje od snega namočenih stvari. Preoblačenju v suha oblačila in skupnim igram je sledila večerja. Zvečer smo se preizkusili v kvizu v poznavanju vodnikov in ugotovili, da o njih res veliko vemo. Po zabavnemu kvizu smo se pripravili na spanje in zaradi utrujenosti precej hitro potonili v globok spanec.
V petek smo se zbudili v megleno jutro. Čeprav okolica doma ni izgledala prav vabljivo, smo po zajtrku vseeno pripravili nahrbtnike in jo mahnili proti Hudourniku. Po poti smo se pogovarjali o številnih temah, nekje na pol poti pa so se nam pridružile še drobne snežinke, ki so se začele počasi spuščati z neba. Ker vremenske razmere niso bile najbolj ugodne in nas je že malo zazeblo, smo se malo pred Hudournikom ustavili in pomalicali, odigrali par iger, nato pa hitro odšli nazaj proti toplemu župnišču. Kosilo po pohodu je več kot teknilo! Popoldne nas je obiskal skriti gost, mizar Klemen, ki nam je pomagal, da smo se postavili v Škafarjeve čevlje in se preizkusili v izdelovanju izdelkov iz lesa. Na delavnici smo tako uživali, da sploh nismo opazili, kako se zunaj temni. Kar naenkrat je Vojsko pokrila tema, mi pa smo se zahvalili Klemnu za lepo popoldne in se zbrali pri večerji. Po njej smo v šovu talentov ostalim udeležencem predstavili svoja posebna znanja in hobije. Šovu je sledila kratka zabava, ki pa nas je tako izmučila, da smo se lahko le še pripravili na spanje, in v nekaj minutah je v župnišču zavladala popolna tišina.
Tudi na naš zadnji dan zimovanja vreme zjutraj ni bilo prav prijazno. Po prebujanju s plesom smo se zbrali na zajtrku, ki pa mu je sledila zanimiva velika igra »Škafarjev izziv«. Z opravljanjem različnih nalog po skupinah smo si priborili material, iz katerega smo nato izdelali škafe. Vsaka skupina je svoj škaf tudi okrasila in po predstavitvi izdelkov smo bili prijetno presenečeni nad dejstvom, da vsak izdelani škaf tudi res nosi svojo zgodbo in da je v njem skrit delček vsakega izmed ustvarjalcev. Seveda pa nismo pozabili na to, da je bila to prav posebna – pustna sobota! Škafarjevemu izzivu je zato sledila igra maškar, po kateri smo bili že tako lačni, da smo kosilo komaj dočakali. Ko so bili naši želodci polni, smo si vzeli nekaj časa za počitek, nato pa smo se spet odpravili ven in se še zadnjič na zimovanju pozabavali na snegu. Povratku v župnišče je sledilo pospravljanje sob in pripravljanje na odhod. Tik preden so po nas prišli starši, smo si v spomin na zimovanje podarili skodelice in se zbrali pri večerji.
Na zimovanju smo stkali mnogo prijateljskih vezi, ki jih bomo z veseljem krepili na prihodnjih planinskih akcijah in pohodih. Imeli smo se zelo lepo, k dobremu vzdušju pa je zagotovo pripomoglo upoštevanje pravil, ki smo jih določili na začetku zimovanja. Naše 3-dnevno druženje nam bo ostalo v prijetnem spominu, zdaj pa že veselo pričakujemo, da skupaj z vodniki ponovno »zagrizemo v breg«.
