V nedeljo 29. junija smo se ob 4. uri z dvema avtomobiloma odpeljali proti Trenti. Spotoma smo v Bovcu pobrali še eno udeleženko in se skozi Vrsnik zapeljali do rampe na koncu vasi Na skali. Tu smo stopili na stezo, ki nas je po pobočju Plazkega Kuka pripeljala do Planine za skalo. Kmalu za planino smo se priključili markirani stezi in po njej dosegli križišče. Leva pot vodi čez Velika vrata do doline sedmerih triglavskih jezer, mi pa smo zavili desno v smeri Komne. Vse do tu smo hodili v prijetni senci. V nadaljevanju nas je pričelo greti sonce tako, da je bila vsaka senca dobrodošla. Ko smo prišli iz redkega macesnovega gozda je bilo ob poti vse več gorskega cvetja med katerim smo kmalu dosegli Oslovo škrbino. Z Oslove škrbine se nam je odprt pogled na Lepo Komno in proti Bohinju. Tu smo z markirane steze stopili na brezpotje, se povzpeli čez nekaj strmejših delov in se vmes nekaj metrov borili z ruševjem. Sledilo je lažje nadaljevanje, vseskozi pa smo sledili grebenu, ki Oslovo škrbino povezuje z vrhom Lanževice. Vrh smo dosegli po približno petih urah. Z vrha se nam je odprl pogled vse od markantnega Krna, Kaninskega pogorja, Viša, Montaža, Bavškega Grintavca, Jalovca, vrhov nad Travnikovo dolino, Velikega Špičja do Triglava. In po drugi strani od vrhov nad Dolino sedmerih jezer, Bohinjskega konca, v ozadju Karavank in Savinjskih Alp, Bohinjsko – Tolminskega grebena do morja.
Po daljšem postanku in malici na vrhu smo se po isti poti vrnili do avtomobilov. Prijetno utrujeni od poti in vročine smo si bili enotni, da smo dobro izkoristili dan.
Silvij
