V ponedeljek 4. avgusta smo se ob 5. uri s kombijem po dolini Idrijce in Soče odpeljali proti Bovcu. Kombi smo parkirali v Kal-Koritnici. Od tu smo hodili po markirani poti vse do planine Golobar. Najprej smo se spustili do reke Soče in jo prečkali po visečem mostu. Na drugi strani reke smo počasi zagrizli v strmino. Pot vse do planine Golobar poteka po gozdu, tako da smo hodili v prijetni senci. S planine smo do sedla Čez Utro sledili Poti miru. Tu smo to pot zapustili in se po neoznačeni stezi po severnem pobočju Javorščka skozi gozd povzpeli na njegov vrh. Ob poti smo videli precej ostankov iz prve svetovne vojne, saj je bil Javoršček za Avstrijce eden ključnih vrhov za obrambo Bovške kotline. Z vrha se nam je odprl lep razgled na greben Polovnika, proti Krnu, čez Čisti vrh do Triglava, na vrhove nad Kriškimi podi, proti Bavškemu Grintovcu, nadalje proti Jalovcu, na greben Loške stene in vrhove nad bovško kotlino. Pogled v bovško kotlino nam je zastiral gozd, ki porašča severno pobočje Javorščka. Ker je bilo lepo vreme smo se na vrhu zadržali kar precej časa, ki so ga nekateri izkoristili za kratek dremež. V dolino smo se vračali po isti poti. Spotoma smo si na planini Golobar ogledali še spomenik na vojaškem pokopališču. Če smo bili zjutraj pri prečkanju Soče sami pa je bilo ob povratku ob Soči veliko ljudi. S kombijem smo se nato odpeljali do doma Triglavska roža v Trenti. Domov smo se vrnili z avtobusom, ki je na tabor pripeljal mlade planince.
Silvij
