Izletništvo je osnovna dejavnost vsakega planinskega društva in hkrati tudi merilo njegove uspešnosti. Skozi stoletno obdobje našega društva (od 1904. leta) je bila organizacija izletov in pohodov zelo različna. Prve obetavne začetke pred prvo svetovno vojno je prekinila italijanska okupacija. Po drugi svetovni vojni so društvo znova obudili in začele so se ustvarjati možnosti tudi za izletništvo (več izletov s kamionskimi prevozi). Ko je društvo v 70. in 80. letih doseglo svoj vrhunec, je bilo tudi izletništvo in pohodništvo na višku. To je bil čas, ko so vsi odseki aktivno delovali, planinstvo je dajalo utrip vsemu, članstvo se je zelo povečalo. Vsi izleti so bili zelo množično obiskani. Letno so takrat organizirali okrog 10 izletov, udeleževali so se vseh tradicionalnih zimskih in letnih pohodov (Snežnik, Porezen, Stol, Blegoš, Jelenk, Javornik, Arihova peč, Dražgoše) in organizirali razne akcije. Člani odseka so vsa leta sodelovali s propagandisti (vodja Ciril Kumar) in prav po njihovi zaslugi se je takrat zelo razmahnilo pohodništvo. Razpisali so namreč nekaj zelo odmevnih akcij (Moja pot od Goljakov do Blegoša in podobne …). Organizirali so tudi mnoge spominske pohode, maraton Pavla ... Zelo priljubljena je bila nova Idrijsko-Cerkljanska planinska pot, odprta 1979. leta, ki je danes prenovljena in dopolnjena.

Člani obeh skupin so sodelovali pri organizaciji prireditev in proslav ob obletnicah, skupaj pripravljali družabno srečanje na Hlevišah ob zaključku sezone, srečanje žena ob 8. marcu na Hlevišah (tradicionalno od 1978. leta), se udeleževali prostovoljnih delovnih akcij in organizirali več predavanj z diapozitivi. Pobirali so članarino, dežurali v društveni pisarni in planinskih kočah. Izlete so vodili člani UO društva in drugi izkušeni planinci, zahtevnejše izlete v visokogorje in v tujino pa domači alpinisti. 1981. leta je odsek vodila Ivanka Mohorič, od 1982. leta pa do leta 1990 pa Tinka Gantar. Temu zares aktivnemu obdobju je sledilo nekaj »sušnih« let. Celotno društvo je zašlo v težave, to pa je vplivalo tudi na odseke. Izletniški odsek je prenehal z delom in šele po nekajletnem zatišju (12 let) in nekaj neuspelih poizkusih je prišlo do ponovne obuditve odseka (leta 2002). Z novim vodjem in novimi ljudmi je dejavnost ponovno zaživela. V tem času smo praznovali tudi 100-letnico PD Idrija, člani tega odseka smo bili pri tem praznovanju najbolj aktivni. Poleg celoletnih aktivnosti in osrednje proslave na Hlevišah smo izdali še zbornik Sto let naših poti, v katerem smo prikazali delovanje društva skozi stoletje.

Dejavnost odseka danesDelo poteka po programu. V sezoni organiziramo zahtevnejše izlete v visokogorje, v ostalih mesecih pa pohode v okolico in sredogorje. Število planincev se veča, kar kaže na potrebo po gibanju v naravi, po druženju, z željo spoznati naše »griče« ali preprosto – preživeti dan čim lepše. Poleg izletov pripravimo ob 8. marcu tradicionalni pohod in srečanje žena na Hlevišah, ob koncu sezone (zadnjo soboto v novembru) pa družabni večer z diapozitivi na Hlevišah. Ker je društvo tudi soorganizator Pohoda po poteh prenosa ranjencev (Želin – Vojsko ), poskrbimo tudi za vodništvo. O načrtovanih izletih se lahko seznanite na plakatih, v medijih, na spletni strani društva. Delo vodnikov je prostovoljno, vsak vodnik vodi po nekaj izletov letno (2 – 3), izpopolnjujemo se na seminarjih PZS, povezujemo z vodniki drugih društev, usmerjamo in načrtujemo dejavnost celotnega društva.