Mlade planince smo tokrat povabili na izlet v Posavsko hribovje, v tiste kraje, ki so kar malo podobni našim gričem in hribom, a so nam oddaljeni, zato jih ne obiskujemo prav pogosto.
Bilo je marčevsko sobotno jutro, ko v idrijsko kotlino še niso posijali sončni žarki. Na avtobusni postaji se je že zbirala druščina mladih planincev. Z nekaterimi so do avtobusa prišli tudi starši, saj smo bili otovorjeni s po dvema nahrbtnikoma. Zakaj? Saj vendar vsakdo na pohod nosi en nahrbtnik, še ta je večkrat pretežak?! Ja, v drugem nahrbtniku je bila oprema za tisti vabljivi del izleta – brisača, kopalke…
Še malo dremavi smo ob sedmih odvijugali proti Godoviču, kjer nas je čakala godoviška planinska skupina. Nato pa naprej proti Logatcu in na avtocesto proti Ljubljani. Sonce je sicer sililo skozi razpršene oblake, a ljubljanska megla nam je zastirala pogled. Le zamislili smo si lahko nekje v daljavi Kamniško Savinjske Alpe, ki so prav gotovo še v snežni belini, videli jih tokrat nismo. Naše glavno mesto smo obvozili in pot nadaljevali proti Štajerski. Na obcestnem postajališču Lukovica smo naredili krajši postanek za nujna lulanja in nadaljevali skozi cestne predore pod Trojanami proti Celjski kotlini. Zapeljali smo skozi knežje mesto. Ob pogledu na grad nad mestom smo omenili celjske grofe – spomin nanje so tri zvezdice v slovenskem državnem grbu. Ni bilo časa za ogled mesta, ob reki Savinji smo nadaljevali naprej proti Laškemu. Tam se je začel naš pohod.
Sredi sončnega dopoldneva smo jo, s planinskimi nahrbtniki, ubrali med hišami kar strmo, celo po stopnicah, navzgor. Malo po kolovozu, malo po cesti, pa spet po stezi mimo kmetij in skozi gozd smo sledili markacijam. Vreme nam je bilo še naklonjeno, steza čisto planinsko udobna. Skozi suho listje, ki je prezimilo pod mogočnimi krošnjami so vsenaokrog silile proti soncu: trobentice, jetrniki, zvončki, cvetoči zimzelen, lapuh, še kak zapozneli teloh in druge znanilke pomladi.
A prav kmalu zaslišim: »Lačni, laačni! Laaačni!«
Ni kazalo drugega, posedli smo po gozdnem obronku in začeli prazniti zaloge v nahrbtnikih. Po počitku smo z lažjim tovorom nadaljevali navzgor. Sivi oblak je za krajši čas zakril sonce in nekaj dežnih kapelj nas je opozorilo, da so »ta vremenska poročila čisto prav uganila, …« kot pravi ena planinska pesmica, ki jo večkrat prepevamo. Pa tudi v nahrbtniku je treba vedno imeti pelerino, zložljiv dežnik, kapo,…
Nekje v daljavi se je slišalo opoldansko zvonjenje, na vzpetini pred nami pa smo skozi drevesne krošnje zagledali naš cilj Dom na Šmohorju. Hitro smo opravili še s tisto zadnjo vzpetinico in posedli ob mizah pred domom, saj je bil čas kosila.
Na vrsti je bilo praznjenje nahrbtnikov. Nekateri smo se posladkali s sladkim zavitkom. Tako kot navadno, smo v knjižice Mladi planinec vsem odtisnili žige, doma pa bo treba o izletu še kaj malega zapisati.
Od nekje se je spet privlekel sivi oblak, ki ni zmogel zadržati svoje vsebine, zato nas je kar malo poškropil, ko smo se namenili od doma še do bližnje cerkvice Sv. Mohorja po poti Treh lip. Ker smo dobili namige, da se tam okoli klati en škrat, smo skušali poiskati zaklad, ki naj bi ga nekje skril. Res ga je skupina, ki smo ji zaupali to nalogo, prav hitro našla v deblu mogočne lipe. V mošnjičku je bilo dovolj bombonov za vseh 31 planincev.
Vrnili smo se nazaj proti koči.
Tam nas je čakalo še eno presenečenj! Šofer Marjan nas je, seveda po cesti, prišel iskat kar z avtobusom. Prihranil nam je pot nazaj. Še bolj pomembno pa je, da smo se zapeljali naravnost do Thermane Laško in prav hitro smo že čofotali v bazenih, se spuščali po toboganu, plavali …
Popoldne se je nagibalo proti večeru, ko smo zapuščali bazene, pojedli še zadnjo malico in se udobno namestili v avtobus. Vodnica Katarina je predlagala: »Sedaj pa lahko kar malo zaspite, saj nas do Idrije čaka še skoraj tri ure vožnje!«
No, nismo se prav vsi držali njenega priporočila, saj se je bilo treba marsikaj pogovoriti. S prijetnimi vtisi smo se s temo vračali proti Godoviču in Idriji, se s ploskanjem zahvalili šoferju za varno vožnjo in vodnikom ter mentorjem za vodenje po novih poteh.
