O pohodu po Mrzlem Logu in Križni gori ter srečanju na Brkovniku 7. 9. 2025

V nedeljo 7.9.2025 smo se planinci pridružili veteranom vojne za Slovenijo na pohodu in srečanju v okviru programa obujanja spomina na delovanje enot Teritorialne obrambe Idrija (TO) v času osamosvojitvene vojne v juniju in juliju leta 1991. Izkoristili pa smo smo ga tudi za spoznavanje lepega, nekoliko odmaknjenega, predela Mrzlega Loga in Križne gore nad Colom. Zaradi pestre vsebine je bil pohod tudi uvrščen v program študijskega krožka Spoznajmo bogato dediščino okolice Idrije, ki ga izvajata Planinsko društvo Idrija in ICRA Idrija.

Skupina nekaj več kot trideset pohodnikov je od domačije pri Zgornjem Žgavcu do svojega cilja na Brkovniku ubrala nekoliko daljšo pot mimo nekaterih zanimivosti, ki jih poleg lepe narave skriva to območje ob meji med idrijsko in ajdovsko občino. Z zanimanjem smo prisluhnili pripovedim Marka Mikuža in Vlada Sedeja ob spomeniku na kraju nastanka besedila primorske himne Vstajenje Primorske, ob znamenju pri domačiji Zavrh, pri ruskem in grškem grobu. Razgled s stolpa na Špičastem vrhu je kljub delno oblačnemu vremenu segal od morja do Triglava.

Na prostrani senožeti nad Zadlogom, blizu domačije na Brkovniku, nam je veteran vojne za Slovenijo Hubert Kavčič iz prve roke nazorno predstavil takratne bojne položaje minometa 120 mm, naloge, dogodke ter vzdušje med teritorialci. To je bilo v nekaterih trenutkih še vedno napeto kljub temu, da se je vojno stanje že zaključevalo.

Na domačiji so pohodnike pričakali še drugi udeleženci srečanja, ki so se pripeljali z avtomobili ali prišli sami po drugih poteh. Še posebej pa je celoten dogodek počastilo deset  pevcev moškega pevskega zbora Pobje pod vodstvom zborovodkinje Veronike Škedelj. V okviru spominske prireditve je zbor s slovensko in primorsko himno ter dvema domoljubnima pesmima izpričal svojo vrhunsko kvaliteto.

Po krajšem počitku, okrepčilu in ogledu priložnostne razstave fotografij iz časa osamosvojitvene vojne je vse udeležence srečanja pozdravil Jurij Kavčič, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Idrija – Cerkno. V nadaljevanju sta  Vlado Sedej in Hubert Kavčič obudili spomine na tukajšnja dogajanja v času vojne

Med osamosvojitveno vojno sta se v času od 7.7. do 20.7.1991 na tem območju zvrstili dve manjši enoti teritorialcev.

Prvi teden je bil to samostojni vod za ognjeno podporo iz jurišnega odreda četne sestave, ki je nastal med vojno iz pripadnikov partizanskega bataljona, ki je bil prej v rezervi JLA. Večinoma so bili to fantje in možje s črnovrškega območja, Drugi teden  pa je bil tu del voda za ognjeno podporo iz 120. JOd vodne sestave, ki je deloval v okviru TO Idrija od leta 1984 dalje.

Na Brkovniku je bil položaj posadke z minometom 120 mm, ki je bil v prvih dneh vojne zaplenjen v skladišču JLA. Na domačiji Pri Kamplcu ob cesti iz Črnega vrha proti Ajdovščini pa je bila v pripravljenosti enota s protioklepnim orožjem.

Na obeh domačijah so bili teritorialci deležni gostoljubja domačih. Tega so kolikor mogoče vračali s pomočjo pri raznih opravilih, ki jih v času košnje ni zmanjkalo.

Marijan Platiše  je v nadaljevanju predstavil javnosti manj znana dejstva o tem, kako so od jeseni 1990 v strogi tajnosti potekale priprave na oborožen odpor proti morebitnem posredovanju JLA. Majhna skupina zaupanja vrednih pripadnikov teritorialne obrambe in takratne ljudske milice je v okviru vseslovenske Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) izpeljala tudi na Idrijskem in Cerkljanskem vse potrebne ukrepe, da so bile v juniju 1991 naše obrambne sile pripravljene na odpor. Poudaril je, da so TO na Idrijskem in Cerkljanskem med osamosvojitveno vojno sestavljali in vodili v glavnem isti pripadniki, kot v daljšem obdobju pred njo.

Da torej ni šlo za neko novo TO, ki bi nastala v letu ali dveh v času zaostrovanja razmer v Jugoslaviji, ampak za  organizirano slovensko oboroženo silo, ki se je razvijala od njenih začetkov leta 1968 dalje in je taka tudi opravila svoje naloge, ko je bilo to potrebno.

Ob koncu prireditve se je predsednik združenja zahvalil vsem organizatorjem in udeležencem pohoda ter srečanja, še posebej  pa za gostoljubje sedanjemu gospodarju na Brkovniku Janku Bezeljaku, ki je dogodkom v času vojne prisostvoval kot trinajstleten fant.

Vsem je ostal lep spomin na druženje v prijetnem, sproščenem vzdušju, k čemur je veliko prispevalo tudi lepo, ravno prav toplo, vreme.

13.9.2025                                                                                                      Vlado Sedej

Avtorji fotografij:

  • Rajko Gnezda
  • Marta Jordan
  • Zoran More
  • Katarina Sedej

Več novic