Bevkov vrh je najvišja točka širokega masiva na razvodju med Cerkljansko, Idrijsko, Žirovsko in občino Gorenja vas -Poljane. Z zahodnih pobočij se tako vode stekajo v Idrijco in naprej do Jadranskega morja, po vzhodnem pa v Hobovščico, Soro in naprej do Črnega morja.
Vrh je poraščen z gozdom, s 5min.odaljenega razglednega slemena , kjer je ob kapelici vpisna knjiga, žig Idrijsko Cerkljanske in Slovenske planinske poti pa je ob lepem vremenu čudovit razgled.
Vpet med dolino Idrijce, Cerknice in Hobovščice ponuja številne možnosti dostopa in krožnih pohodnih tur različne dolžine in zahtevnosti.
Planinsko društvo Sovodenj, ki tu skrbi za markirane poti, že od leta 2000 organizira na drugi praznični novoletni dan rekreativni novoletni pohod , ki se ga vedno udeleži veliko število planincev, ljubiteljev pohodništva in druženja vseh starosti.
Ker smo skoraj vse ostale smeri v preteklih letih že prehodili smo si s skupino pohodnikov PDI za letošnje izhodišče izbrali kratko pot z izhodiščem v Gorenjih Jaznah, kar se je glede na sivo megleno jutro pokazalo za dobro potezo.
Zaradi meglene sivine se z razgledi nismo ukvarjali, v povečani klepetavosti pa zato skozi Bevšek, čez Rinkavo ravan, mimo Kaludrajša in kmetije Pleče v dobri uri dosegli cilj pri kapelici in žigih. Uživanje v razgledu nam je tudi tu ukradla megla. Vrhu smo pomahali in se hitro spustili nižje, kjer smo se v opuščenem gospodarskem poslopju »Pr Slabet« okrepčali z malico iz nahrbtnika ali toplim čajem, napitki in dišečimi klobasami, za kar vselej poskrbijo delovni člani PD Sovodenj. Šteje to, da je v tej štali in zunaj na dan pohoda res vsakič zelo lepo vzdušje, posebno – prijetno živahno, z izrekanjem novoletnih voščil, iskrenih objemov, pozdravov, klepetu, druženju, evidentiranju vpisnih kartončkov. Predviden čas za pavzo kar prehitro mine. Tudi letos je bilo tako. Pa nič za to- saj se leto hitro obrne…
Smer sestopa nam je tokrat večji del poti kazalo vreme. V prijetnem vzdušju smo šli kar po smeri prihoda, le zadnji del smo jo ucvrli čez Kanavc in se čez razvodnico spustili do izhodišča.
Še sprehod skozi vas, mimo mojega nekdanjega doma do cerkvice sv.Miklavža v zahvalo za lanska darila in obljubo da bomo tudi letos pridni. Tik mimo cerkve pelje tudi Idrijsko Cekljanska planinska pot – ICPP.
»Ravno prav je bilo » smo bili mnenja, ko smo se pred avtomobili z besedami, da se še srečamo zadovoljni poslovili. Začelo je močno deževati.
Valerija Pavšič
