Zadnjo februarsko soboto smo se mladi planinci odpravili na izlet v bližnjo okolico. Jutro nas je razveselilo z lepim, sončnim vremenom, ki je obetalo čudovit dan v naravi. Na izhodišču v Ledinah se nas je zbralo kar 37 udeležencev. Vsi smo bili dobre volje in pripravljeni na prijetno druženje ter raziskovanje bližnjih vrhov.
Pot nas je iz Ledin vodila proti Kladniku, a ne po cesti. Ob gozdni poti smo opazili možice, stolpe iz kamenja, ki so označevali pot proti vrhu Gradišča. Naučili smo se zakaj jih planinci postavljajo. Nato smo sledili markirani poti, kasneje pa smo nadaljevali po kolovoznih poteh, ki so nas vodile skozi gozdove in čez travnike. Med gostimi smrekami smo se najprej povzpeli na Sivko. To je gozdnat vrh zahodno od Žirov in severno od Idrije. Na vrhu smo poiskali vpisno skrinjico, si v planinske knjižice odtisnili žig Slovenske planinske poti ter se vpisali tudi v planinsko vpisno knjigo. Zakaj pa je to potrebno, smo se spraševali? Vpisi imajo pomembno vlogo pri varnosti, saj lahko v primeru nesreče pomagajo gorskim reševalcem pri iskanju pogrešanih planincev. Med postankom smo opazili tudi zanimivo duplino v drevesu, v katero je žolna izdolbla luknjo – lep primer življenja v gozdu, ki ga na takih poteh pogosto opazimo.
Pot smo nato nadaljevali proti razglednemu Mrzlemu vrhu, oziroma proti Loncmanovi Sivki. Že samo ime vrha nas opozarja, da tam pogosto piha hladen veter, zato je prav, da smo na takšne ture dobro pripravljeni in primerno oblečeni. Tokrat nam je vreme res služilo, zato smo lahko z neporaščenega vrha občudovali izjemen razgled. Pred nami so se odpirali pogledi na Golake, Škofjeloško in Cerkljansko hribovje ter na zasnežene vrhove v daljavi. Lepo so se videli vrhovi Julijskih Alp in Kamniško-Savinjskih Alp, ki so bili še vedno pobeljeni s snegom.
Na vrhu smo si vzeli čas za malico in uživanje v razgledih. Posebno presenečenje pa so bili tudi prvi znanilci pomladi – žafrani, ki so nas že pozdravili na travnikih pod vrhom. Travniki so se mestoma obarvali v nežno vijolično barvo in ustvarili čudovit prizor, ki ga lahko doživimo le v tem letnem času.
Po prijetnem postanku smo se po kolovozih in čez pašnike spustili v Korita, nato pa po cesti nadaljevali nazaj proti Ledinam, kjer smo naš izlet zaključili.
Za nami je ostal lep planinski dan, poln dobre volje, lepih razgledov in prvih pomladnih barv. Takšni dnevi nas vedno znova spomnijo, kako bogata in lepa je naša domača pokrajina ter kako prijetno lahko preživimo dan v naravi z veselo planinsko družbo.
Katarina Bončina
