Levo od bara Pr’ Albinc zavijemo v Jerebovo ulico, po starem imenovana Gasa. Tlakovana pot vodi desno v hrib Brdce, ki se dviga nad Cerknim. Nadaljujemo mimo spomenika padlim udeležencem partijske šole, oddajnika radia Primorski val, Matečka, Magajneta v Ralnah, nato še mimo Bička in Melinarja (na tej hiši je slika sv. Florijana). Komaj se odkrijejo na desni Labinje, naša pot že pripelje do prve hiše pri Lužarju. Samo nekaj deset metrov levo proti Počam je kmetija pri Orehovcu (Labinje 23), kjer dobimo žig 19.

Pri kapelici zavijemo desno na glavno cesto, ki pelje iz zgornjega dela vasi Labinje ali Košenije v spodnji del in naprej v Cerkno. V spodnjem delu vasi zavijemo levo med hišame. Sledimo markacijam na telefonskih drogovih in hišah. Gremo po kolovozu, ki pelje po ravnem do senožeti Krajc, kjer se nam na desni odpre pogled na cerkev sv. Trojice (točka pozitivnega sevanja), v smeri kolovoza pa v vas Poljane. Po kolovozu pridemo do zgornjega in spodnjega Podnjivča. Pot prečka le dve grapi bistre vode. Prva priteče po soteski med Drnovo in Velikim Njivčem, druga pa med Velikim in Malim Njivčem in se imenuje Čerinščica. Le 100 metrov od Podnjivških, pri katerih se je med NOB zbiral ves material za Partizansko bolnico Franja, zavije pešpot v sotesko Pasice. Žig 20 dobimo v vpisni skrinjici, ki je na stebru kozolca pri Podnjivču. Iz Cerknega do Partizanske bolnice Franja sta dve uri in pol hoda.

Z zgornjega dela parkirišča se napotimo po kolovozu mimo domačij Čerinovše in Kamlonarše (obnovljeni v prvobitni zgodovinski podobi). Še malo naprej gremo mimo naslednje skupine hiš. Pot nas pripelje na glavno cesto Cerkno–Novaki. Kmalu jo zapustimo in se mimo šole v Novakih po strmi poti, ki ji pravijo Klanc, dvignemo v središče Dolenjih in Gorenjih Novakov. Na desni pod cesto je pokopališče s cerkvijo sv. Tomaža. V križišču zavijemo levo proti Leskovici oz. Robidenskemu brdu. Najprej pelje pot do kmetije Čendavše, mimo domačije v Bregu in še bolj strmo navzgor mimo kmeta Derlinka. Skozi strnjen bukov gozd pridemo do domačije na Laniš, kjer že uzremo Robidensko brdo (824 m. n. v.). Tu je nekaj hiš. Pri Mezekovih (Gorenji Novaki 45) je bilo dolga leta planinsko zavetišče. Na vogalu gospodarskega poslopja v skrinjici dobimo žig 21. Mimo pelje nova cesta na Smučarski center Cerkno. Od Partizanske bolnice Franja sta dve uri hoda.

Nadaljujemo po cesti desno na bližnji preval, kjer je nekdaj potekala deželna meja med Kranjsko in Primorsko, nato rapalska meja med Jugoslavijo in Italijo, je pa tukaj tudi razvodje med Črnim in Jadranskim morjem. S ceste zavijemo levo skozi bližnjo vas Robidnica, zatem na razcepu štirih poti krenemo po drugi z desne, na naslednjem razcepu pa zavijemo po desni poti. Nato po strmem kolovozu sledimo markacijam do križišča cest. Navzdol gremo v Novake, desni odcep vodi v Slugovo dolino, naravnost pa pridemo pred nekdanjo planinsko postojanko in restavracijo na Črnem vrhu (nekdanja italijanska karavla). Na steni je skrinjica z vpisno knjigo in žigom 22. Z Robidenskega brda je dve uri in pol hoda.

Od nekdanje postojanke se lahko povzpnemo na vrh do apartmajev in restavracije Alpska perla ali pa nadaljujemo naravnost na greben smučarske proge Grič in zavijemo levo navzdol ob smučišču. Nato krenemo levo po kolovozu v gozd, ki nas pripelje na preval Tuškov grič, kjer je parkirišče za smučarje. Na koncu parkirišča zavijemo levo navzgor. Sledimo cesti, na desni se nam odkriva domačija Bičkar, dalje čez greben pa je v lepi dolinici kmetija Čumar. Cesta pelje po ravnem naprej skozi gozd do Razpotja. Tu je križišče s cesto, ki povezuje Cerkljansko in Davčo. Naša pot se začne dvigati proti domačiji pod Gozdom. Nedaleč od križišča na Razpotju na davški strani stoji domačija pr’ Vrhovc z možnostjo prenočevanja, kjer se vsako leto odvija tradicionalna etnološka prireditev Dan teric. Pri kmetiji pod Gozdom slaba cesta zavije v gozd in kmalu pripelje do križišča, kjer se priključi drug kolovoz z davške strani. Skoraj po ravnem nadaljujemo vzdolž pobočja Cimprovke (1399 m. n. v.).

Preko lepe travnate doline Vrše in ravnine Beličice prispemo na vrh grebena Strugov, nato pa v dolino na Velbniku. Tu se nam z leve priključi tudi trasa Slovenske planinske poti, ki pripelje mimo Partizanske bolnice Franja. Nadaljujemo po manjšem grebenu, kjer se odpre naslednja dolina Medrce. Pred nami se dviga piramida cerkljanskega očaka Porezna (1632 m. n. v.), pot nanj pelje naravnost navzgor po jugovzhodnem grebenu. Je najizrazitejši vrh v predgorju Julijskih Alp. Na severni in vzhodni strani sega gozd visoko pod vrh, na južni in zahodni pa se razprostirajo pašniki in senožeti, ki jih že dolgo nihče več ne kosi. Poznan je po enkratni alpski flori: tu najdemo avrikelj, panonski svišč, rdečo murko, kratkodlakavo popkoreso, pa tudi alpsko možino ali kraljico gora. Na vrhu Porezna stoji spomenik, žalostna priča tragedije 24. marca 1945. Razgled s Porezna je prelep. Na vzhodni strani je v bližini Davča, za njo Škofjeloško hribovje z Blegošem, še naprej Polhograjsko hribovje, Ljubljanska kotlina in Posavsko hribovje. Na južno stran je obzorje še širše: najprej vidimo strma južna pobočja Porezna z ozko dolino Zapoške s Počami in Cerknim ter delček doline ob Cerknici, pa Bevkov vrh in vrhove Idrijskega hribovja, zadaj Trnovski gozd, Nanos, Javornike in Snežnik. Jugozahodno seže pogled prek Banjšic proti Furlanski nižini. Proti zahodu padajo pobočja Porezna v Baško grapo, nad njo se zvrstijo južni nižji vrhovi tolminskih gora in Matajur v ozadju, ob jasnem vremenu se kažejo Dolomiti. Na severu se dvigajo nad Baško grapo vrhovi Bohinjsko-Tolminskih gora s Koblo, Črno prstjo, Rodico in Voglom, na južnih pobočjih vidimo samotne kmetije in vasice Trtnik, Stržišče in Rut, zadaj osrednji del Julijskih Alp s Triglavom. Desno so v ospredju Slatnik, Lajnar in Dravh nad Soriško planino ter Ratitovec, na obzorju pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Malo pod vrhom na severni strani stoji planinska koča, ki jo upravlja PD Cerkno. V njej se lahko okrepčamo in prenočimo. Žig 23 je v koči, velja tudi žig vrha, ki je v skrinjici na vrhu Porezna. Od smučišča Črni vrh je tri ure hoda.