Sedma etapa poti se začne nasproti mostu, kjer smo prišli z Jezera. Nekoliko levo nas napis na škarpi usmeri desno na kolovoz do domačije na Tratah (Straža 10), ki je tik nad križiščem. Nad njo gremo desno čez travnik, mimo vikenda in levo navzgor v gozd in na cesto. Sledimo ji do ostrega ovinka, od koder krene steza desno navzgor proti cerkvici sv. Pavla na Straži (del pentagrama, v katerega spadajo še cerkev v Ravnah pri Cerknem, Jagrščah, Šebreljah in cerkvica sv. Ivána na robu Šebreljske planote). Ime kot tudi visoka lega na težko dostopnem kraju nad dolino Idrijce spominjata na čase turške nevarnosti. Od cerkvice se rahlo spustimo do domačije pri Mihu, kjer zavijemo desno navzgor čez travnik v gozd. Na manjšem sedlu nad Jakobčem gremo desno in se po strmi cesti dvigamo po grebenu. Ko pridemo na čistino pod Lajšami, zavijemo desno navzdol in se mimo domačije Trbovje spustimo do Zaganjalke. Od Želina je ura in pol hoda.

Pot nadaljujemo po strmi cesti do domačije za Krogom, kjer zavijemo desno na kolovoz in se preko pašnikov dvignemo do zaselka Na Krogu. Tu se svet zravna in odpre. Nadaljujemo po kolovozu pod čebelnjakom v gozd in po predelu Sončnice do domačije Zalanišar, kjer se nam z desne priključi kolovoz iz Lazca. Tu zavijemo levo in se mimo domačije v Dolini vzpnemo na preval Veharše, kjer se pridružimo Slovenski planinski poti in Loški planinski poti. Po nekaj korakih v desno pridemo do kmetije na Ravan, ki je poznana po domačem siru. Ob kozolcu zavijemo levo čez pašnike in se vzpnemo do kapelice na Bevkovem vrhu (1051 m. n. v.), katerega pobočja so bogato porasla z alpsko floro. Najlepše je spomladi, ko so travniki vijoličasti od pomladanskega žafrana. Ob kapelici je skrinjica z vpisno knjigo in žigom 16. Od Zaganjalke do vrha je ura in pol hoda.

Od kapelice se vrnemo po poti na preval Veharše in se po asfaltni cesti proti Kladju dvignemo do transformatorja. Stopimo še nekaj korakov po cesti do križišča za Novo Oselico in Sovodenj, tu pa zavijemo levo navzdol po travnati dolinici do Bendeta. Nadaljujemo desno po ravnem kolovozu čez travnike do ceste, ki se spusti do kmetije za Vrhom, nato spet po kolovozu do ceste, ki povezuje Kladje z Lajšami. Tu je parkirišče za obiskovalce kapelice na Lajšah. Zavijemo levo po cesti mimo kapelice, ki je bila zgrajena v spomin na pobite domačine iz Cerknega, do vrha Lajš ali Velikega vrha. Na Lajšah je TV-pretvornik in betonski steber z označenimi stranmi neba. Na samem vrhu razgled ni preveč radodaren, je pa lepši nad kapelico, kjer se pred nas postavijo Porezen, Črna prst, Rodica in gore do Krna … Z Bevkovega vrha je ura in pol hoda.

Vrnemo se do parkirišča, kjer je v spomladanskem času ob poti polno šmarnic, ter do ceste Kladje–Cerkljanski Vrh. V križišču zavijemo levo proti Kacinu, tu nas cesta v rahlem spustu popelje skozi smrekov gozd do prevala Kladje (787 m. n. v.) in do glavne ceste Cerkno–Škofja Loka. Zaselek Kladje je del Podlanišča. Na tem ombočju je nekoč potekala deželna meja med Kranjsko in Goriško. Tu je tudi razvodje med Jadranskim in Črnim morjem. Na križišču je nekaj hiš in korito s pitno vodo. Z Lajš do Kladja je ura hoda.

Ko prečkamo glavno cesto Cerkno–Škofja Loka, nadaljujemo med hišami v isti smeri. Po 100 metrih pa zavijemo levo na kolovoz. Skozi senco košatega mešanega gozda gremo mimo posestva pri Rotovžu. Lahko tudi zavijemo tja s poti in si pred domačijo ogledamo znamenito kamnito mizo pod lipo z vklesano letnico 1797.

Ko pridemo iz gozda, nadaljujemo mimo domačije za Zidom do Vrat, kjer se znova na kratko srečamo s Slovensko planinsko potjo. Pot nadaljujemo na Vrhulce (814 m. n. v.), kjer pri križu prečkamo cesto Cerkno–Podpleče. Steza se dviga ob robu travnika, skozi gozd in spet po travniku do grebena in do vrha Škofja (974 m. n. v.), kjer je bil sneman zaključni prizor slovenskega filma Dolina miru. Na vrhu stoji betonski steber, zraven je drog z vpisno skrinjico in žigom 17 Škofje. Pogled se razprostira na Porezen, Blegoš, Lajše ter na posamezne kmetije proti Ermanovcu, ob lepem vremenu tudi na Tolminsko-Bohinjsko gorovje. S Kladja je ura in pol hoda.
Z vrha se vrnemo po isti poti na Vrhulce, kjer se s ceste proti Cerknemu odcepi v desno steza, ki nas pripelje do ceste preko pobočja Škofja v Novake. Pred prvim vikendom (Cigaletovše) jo zapustimo (v desno se odcepi Slovenska planinska pot) in se spustimo skozi gozdiče in jase mimo Očanca in Svetika do glavne ceste Cerkno–Škofja Loka.

Po slabih 30 metrih ob glavni cesti se pred Šoštarjem pot odcepi pod cesto, ki jo nižje prečkamo še enkrat. Mimo kapelice v Planini nas trasa pelje čez polja pod vasjo do Cerknega. S Škofja je dobra ura hoda.

V hotelu in tudi v baru Pr’ Albinc, ki je na glavnem trgu, dobimo žig 18. Prenočimo lahko v Hotelu Cerkno, apartmajih Zelena dolina, Florjančič, Srnca, Perunika, Zlata lisička, gostišču Gačnk v Logu, Centru šolskih in obšolskih dejavnosti idr.