Izpred koče nas smerokaz usmeri na črnovrško stran, na gozdno pot, ki prečka severno pobočje Javornika. Kmalu se na desno strmo navzdol odcepi steza proti Grižarju (Lome 10) ter naprej proti Hotedršici (Notranjska planinska pot). Mi nadaljujemo po kolovozu in vseskozi uživamo v razgledih na sever, vse tja do Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Prečkamo makadamsko cesto Šajsna Ravan–Hrušica. Steza se v nadaljevanju v serpentinah spušča skozi gozd in nas pripelje v Lome. Stopimo na makadamsko cesto in se usmerimo levo proti zahodu. Strmine je tu konec. Do Črnega Vrha (683 m. n. v.) nas čaka še pol ure udobne hoje po makadamu. Z Javornika je ura hoda. Prespimo lahko na Turistični kmetiji Pr’ Mark.

Iz središča vasi prečkamo glavno cesto Godovič–Col in nadaljujemo mimo cerkve (po desni strani) do konca naselja in mimo počitniških hiš v gozd, čez jaso, kjer se začne steza dvigati proti Vrhnivju. Na vrhu je na naši levi obnovljeno znamenje, Habetov križ, ki naj bi bil star od 150 do 200 let. Sicer je tu čez vodila tovorna pot še pred Napoleonovim časom. Spustimo se do prve hiše v Predgrižah pri Kališarju (Predgriže 15).

Pod hišo stopimo na kolovoz, a ga že po nekaj korakih zapustimo in zavijemo ostro levo čez travnik v gozd in nadaljujemo do hiš v Predgrižah. Pri Čuku (Predgriže 21) stopimo na cesto.

Zavijemo levo, zapustimo naselje in nadaljujemo po cesti do kmetije Smrekar (Predgriže 24). Tu zapuščamo Predgriže in stopimo v gozd. To področje je bogato z brezni in jamami. Ko stopimo na asfaltno cesto, ki pripelje iz Črnega Vrha, smo že v Idrijskem Logu. Nadaljujemo rahlo desno proti severu. Kmalu smo pri prvi hiši Habečk (Idrijski Log 1). Naša pot se nadaljuje po cesti skozi razpotegnjeno naselje do Andrejčka (Idrijski Log 4), kjer je tudi žig 12. Nekaj korakov naprej sta križišče in znamenje, Andrejčkova kapelica (653 m. n. v.). Naravnost vodi cesta po Ključah v Idrijo. Cesto so v času okupacije zgradili Francozi. Mi pa ob kapelici zavijemo levo, a cesto že na vrhu klanca zapustimo. Zavijemo desno na makadamsko cesto, ki se rahlo vzpenja. Ko se vzravna, stopimo v gozd ter nadaljujemo do manjše jase oz. obračališča. Nadaljujemo po desnem kolovozu ob električnih drogovih, ki vodijo do hiše na Pevcu. Hodimo po poti, ki je najstarejša povezava Idrije z Vipavsko dolino. Pot se rahlo dviga, pretežno po gozdu. Pri obračališču na Smrekovcu (729 m. n. v.) se usmeri desno. Rahlo se spustimo do mesta, kjer se nam z desne priključi makadamska cesta, ki pripelje do hiše na Pevcu (Idrijski Log 6). Iz Črnega Vrha je ura in pol hoda.

Od hiše na Pevcu se spustimo preko spodnje ceste ter mimo starega vodnega zajetja navzdol skozi gozd. Steza se strmo spušča, preseka kolovoz in ostanke trase Feldban. Vijugamo navzdol proti strugi Idrijce in stopimo na cesto, ki po Strugu (dolina Idrijce od Podroteje do Fežnarja) vodi v Idrijsko Belo. Po cesti nadaljujemo v smeri toka Idrijce in v petih minutah smo pri Divjem jezeru, prvem naravnem spomeniku v Sloveniji. Leži pod 100 metrov visokimi stenami iz krednih apnencev. Še nekaj minut, pa smo v Podroteji ob glavni cesti Godovič–Idrija. S Pevca do Podroteje je ura in pol hoda. Podroteja je postaja mestnega avtobusa. Vredno je obiskati slaba dva kilometra oddaljeno Idrijo. Lahko pa prečkamo Idrijco po visečem mostu in po sprehajalni poti ob Rakah pešačimo v mesto.

 V Podroteji zapuščamo zakraseli svet krednih apnencev in dolomitov iz zgodnjega triasa ter vstopamo v razgiban svet predalpskega hribovja s pestrimi kamninami. Če se ne odločimo za ogled Idrije, prečkamo most nad rečico Zalo in zavijemo desno po magistralni cesti proti Ljubljani. Po nekaj deset metrih pridemo do počivališča na levi strani, kjer se vzpnemo po asfaltni cesti mimo hiše (Gregorčičeva ulica 77) ter po južni strani Govekarjevega (Zagodovega) vrha strmo navzgor skozi Požare. Nadaljujemo mimo studenčka in zaraščajoče se senožeti, od koder čez globoko vrezano strugo Zale gledamo nasproti na kraški svet Skalovnika. Smo že visoko nad cesto, le še en vzpon in že smo na travnikih kmetije Govekar (Jelični Vrh 11). Od tu na Govekarjev (Zagodov) vrh je le četrt ure. Žig 13 je pri Govekarju v skrinjici na garaži na desni strani poti. Od Podroteje do Zagodovega vrha je ura in pol hoda.

Po cesti stopamo do kmetije Podobnik, ob kateri poteka idrijski prelom. Nadaljujemo do križišča (kmetija Sedej, Jelični Vrh 7), kjer zavijemo levo na cesto, ki vodi iz Zale proti Rebru in vasi Gore. Ob čebelnjaku nad cesto zavijemo desno na kolovoz, po katerem gremo mimo pašnikov in čez travnike do kmetije Lešetnica (Jelični Vrh 1). Mimo hleva in hiše jo po asfaltu mahnemo proti severozahodu. Ko pridemo iz gozda, pri hiši pod visoko škarpo zavijemo s ceste na kolovoz, ki obkroži vzpetino in nas pripelje do ceste Idrija–Dole le nekaj metrov od hiše (Dole 2). Z Zagodovega vrha sta dve uri hoda.

Po asfaltu zavijemo desno do znamenja in križišča ter tam levo v zaselek Tabor. Pred velikim kozolcem in hlevom se obrnemo levo in gremo čez travnike proti vasi Gore (850 m. n. v.), ki je med najstarejšimi poseljenimi predeli idrijske občine. Vredno je stopiti do cerkve po imeniten razgled na Idrijo in hribovje nad njo. Nadaljujemo po cesti do odcepa za Marutni vrh, pod katerim je na Poklonu domačija Mrutnikar (Idršek 7). Z vrha, ki je od naše poti odmaknjen le pet minut, je lep razgled. Od ceste Idrija–Dole do Mrutnikarja je ura hoda.

Tablica ICPP z napisom Idršek nas pod hišo usmeri navzdol po kolovozu. Pri peskokopu stopimo na cesto, levo gremo mimo raztresenih domačij Idrška vse do Ledinskega Razpotja. To je 705 metrov visok preval, križišče poti v dolino Idrijce, na Gore, v Ledine in Žiri. Preval je hkrati tudi razvodje med Jadranskim in Črnim morjem. Zaselek ima le nekaj hiš, tudi Kmečki hram Fortuna (Idršek 1, hrana in prenočišče). Od Marutnika do Ledinskega Razpotja je ura hoda.