Od koče se spustimo po stezi mimo igral desno povprek nad Pepkom (Čarjem), dokler ne dosežemo grebena, po katerem se spustimo na Vrh Bele, kjer prihaja v Čekovnik asfalt z idrijskega konca. Od prevala se dvignemo po razglednem hrbtu na vrhu Zagrebenca (763 m. n. v.). Svet tu okrog je izredno bogat s kukavičevkami in drugim travniškim cvetjem.
Mimo vršne domačije stopimo levo čez senožet na kolovoz v gozd. Voznik jo maha nazaj proti Čekovniku, mi pa zavijemo ostro levo proti razgledišču Prižnica in škrapljam, kjer sijajno uspevata dve povsem kraški rastlini: navadni jesenček in piramidasta zvončica.

Steza se spušča v kljukah in že blizu reke doseže staro pot v Idrijsko Belo. Zavijemo levo proti Idriji, a po ravnem ne gre prav dolgo. Odcep v desno navzdol nas usmeri do visečega mostu čez Idrijco. Na drugem (desnem) bregu stopimo na asfaltno cesto Idrija–Idrijska Bela. Zavijemo desno po idiličnem Strugu in hitro smo pri Vojkovi plošči. Na njej preberemo, da je bil 15. februarja 1943 na tem mestu smrtno ranjen primorski junak Janko Premrl – Vojko. Umrl je teden dni pozneje na Brinovem griču (Idrijski Log). S Hleviš do Idrijce je dve uri hoda.

Nadaljujemo po cesti do ovinka in manjšega parkirnega prostora, kjer nas markacije usmerijo levo strmo navzgor v gozd na stezo po Kaponejcah. Najbolj strm je prav začetek. Posebno je treba biti previden, kadar so tla mokra. Naša pot se dviga v serpentinah. Dvakrat prečimo traso nekdanje vojaške železnice Feldban. Višje se pot izravna in hoja postane udobnejša, pripelje nas na makadamsko cesto. Naša pot gre proti jugu in hitro nas pripelje na odprt svet Idrijskega Loga. Iz Struga (od Vojkove plošče) je približno ura hoda. Nadaljujemo po cesti naprej proti naselju in asfaltirani cesti, sledimo ji desno, nadaljujemo deloma po stezi (levo) in nato po cesti do Zadloga.

Cesta se spusti v Zadloško ravnino, na prvem križišču pri hiši Zadlog 66 gremo desno proti zahodu v smeri zaselka Kot. A le do naslednjega križišča, kjer zavijemo levo proti jugu, proti zaselku Na Sredi. Vseskozi pred seboj opazujemo svoj cilj – Špičasti vrh s stolpom. Stopimo na glavno cesto, ki pripelje iz Črnega Vrha, in zavijemo desno proti zahodu v zaselek Na Sredi. Nekaj metrov za nekdanjim zbirališčem mleka in pred Bizarjevo kmetijo (Zadlog 42) zavijemo levo proti jugu na makadamsko cesto. Sledimo ji, izbiramo leve odcepe, cesta se spremeni v pot, dokler se ne dvignemo v gozd. Hodimo navzgor po stezi skozi pretežno bukov gozd, dokler ne stopimo na makadamsko cesto, ki pripelje z Male gore. Za kratek čas ji sledimo v desno, nato pa zavijemo levo na kolovoz. Dvignemo se do grebena z mejnim kamnom in mu sledimo v levo do Špičastega vrha. Na njem (1128 m. n. v.) sta žig 9 in vpisna knjiga, ki se nahajata ob stolpu. Razgledni stolp je leta 2007 postavilo društvo Trma iz Zadloga. Iz Idrijskega Loga do Špičastega vrha je dve uri hoda.

Z vrha se usmerimo proti jugovzhodu po stezi, ki se več ali manj drži grebena. Pot se dokaj hitro spušča in kmalu zavijemo levo navzdol na udobnejšo gozdno stezo in kolovoz, ki nas dokaj hitro pripelje na odprt svet Kobilice. Tam stopimo na makadamsko cesto in zavijemo desno navzdol mimo dveh hiš, ki služita kot vikenda. Pri zadnji hiši zavijemo s ceste levo po bližnjici do spodnje ceste, kjer stoji križ. Na tem mestu cesto prečkamo in stopimo na gozdno pot, ki nas vodi mimo zgornjega Žgavca (Mrzli Log 7) in Žgavčevega križa na makadamsko cesto, ki pripelje od Cencka. Tu zavijemo desno, nato po dobrih sto metrih levo na jaso in gozdno pot do kmetije pri Smrčku (Križna Gora 4). Nadaljujemo po makadamski poti, ki se dvigne na preval, kjer zavijemo levo in se spustimo do Cencka (847 m. n. v.). V povsem suhem, izpitem kraškem svetu lepo uspeva košutnik. S Špičastega vrha do Cencka je ura hoda.

Pri Cencku stopimo na asfaltirano cesto Črni Vrh–Col. Zavijemo levo proti Vodnjaku (Strmec 1). Nadaljujemo še slab kilometer do nekdanjega Kampelca. Smerokaz nas usmeri desno navzgor v gozd, na stezo. Pot se hitro vzpenja do ceste, kjer zavijemo levo na manjši prelaz. Nasproti, na drugi strani doline, stoji domačija Šturc (Strmec 8), mimo katere nas pot vodi. Obidemo jo po desni strani. Takoj za hišo zavijemo levo in navzgor mimo vodnjaka v gozd. Zopet smo na makadamski cesti, ki smo jo pred Šturcem zapustili. Sledimo smerokazu, ki nas usmeri na Čelkov vrh. Markirana pot se odcepi levo navzgor in vodi deloma po gozdu, deloma ob njegovem robu in čez košenine do Čelkovega vrha (1106 m. n. v.). Z neporaščenega vrha je lep razgled na vse strani. Na vrhu sta žig 10 in vpisna knjiga. Od Cencka do Čelkovega vrha je dobra ura hoda.

S Čelkovega vrha se ICPP vrne po isti poti nazaj do ceste, kjer nadaljujemo levo do domačije Skokc (Strmec 7). Tu se cesta konča. Nadaljujemo v isti smeri po stezi v gozd, kjer stopimo na zapuščen kolovoz. Dobra orientacija so drogovi električne napeljave, ki se nekaj metrov levo od naše poti spuščajo proti Šajsni Ravni. Ko pridemo iz gozda, se spustimo na sedlo (Križpotje). Levo pod nami je Šajsna Ravan s tremi kmetijami. Nadaljujemo proti vzhodu navzgor v gozd in se vztrajno vzpenjamo, prečkamo pašnik, kjer se nam odpre pogled proti goram na severu. Udobna pot se še vedno enakomerno dviga deloma skozi bukov gozd, deloma čez jase in pašnike, bogate s planinskim cvetjem, mimo podrtega Rejca do makadamske poti na prevalu. Kmalu za Polharjem na desni zavijemo levo. Gornja steza gre na vrh Javornika, spodnja proti Pirnatovi koči. Pirnatova koča, ki nudi prenočišča, stoji na sedlu med Javornikom (1240 m. n. v.) in Dednim vrhom (1217 m. n. v.) na višini 1156 metrov. Z njo upravlja PD Javornik Črni Vrh. Tu je tudi točka Slovenske planinske poti, Notranjske planinske poti in mednarodne planinske poti Via Alpina. Žig 11 je v koči. S Čelkovega vrha do Javornika je približno dve uri hoda.

Izpred koče je do vrha Javornika po vzhodnem pobočju 10 minut. Javornik (1240 m. n. v.) je najvišja vzpetina Idrijskega hribovja. Že od leta 1972 stoji na vrhu lesen razgledni stolp, od koder se nam odpre pogled na Idrijsko hribovje, obsežne gozdove Hrušice, Notranjskega hribovja od Krima do Javornikov in Snežnika. Na vzhodnem obzorju seže pogled do Gorjancev in Kočevskega roga. Na jugu so nam najbližji vrhovi nad Vodicami in Podkrajem: Križna gora (1168 m. n. v.), Sveti Duh (1213 m. n. v.), Srednja gora (1275 m. n. v.) in Streliški vrh (1265 m. n. v.). Za njimi se vleče hrbet Nanosa. Na jugozahodni in zahodni strani se razprostira Trnovski gozd s Čavnom in Golaki. Vidimo del Vipavske doline in Krasa ter Jadransko morje. Na severu so na obzorju Julijske Alpe od Krna do Triglava, Karavanke s Stolom in Kamniško-Savinjske Alpe z vsemi vrhovi. Spredaj pa Idrijsko hribovje, Porezen, Škofjeloško pogorje z Blegošem, Polhograjsko hribovje s Toščem in Grmado ter Ljubljanska kotlina s Posavskim hribovjem.