Start prve etape Idrijsko-Cerkljanske planinske poti (v nadaljevanju ICPP) je na Reki, zaselku ob glavni cesti Idrija–Tolmin. Tik preden nas obcestne table povabijo na Bukovo in v Zakojco, zavijemo levo na most čez reko Idrijco. Takoj za mostom je urejeno parkirišče z informativnimi tablami. Tu je tudi najnižja točka naše obhodnice (239 m. n. v.). Markacije nas usmerijo na Log (Reka 17) do najvišje domačije pod pobočjem Šebrelj. Desno za hišo se pričnemo vzpenjati po izraziti, spretno speljani stezi, ki vijuga po strmem zaraščenem svetu pod cerkvico sv. Ivána. V približno 20 minutah dosežemo sedelce, kjer se steza prevali na vzhodno stran grebena, ki se že nagiba v grapo Sjavnce (Sevnice) s Kopačnico, ki ločuje Šebreljsko planoto od Jagršč. Tu stopimo na urejeno mulatjero, ostanek iz 1. svetovne vojne. Po njej dosežemo planoto. Preden se napotimo proti vasi Šebrelje, zavijemo desno in obiščemo cerkvico sv. Ivána (573 m), ki stoji na robu nad prepadnimi stenami. Iz doline do tu je ura hoda. S cerkvenega obzidja je lep razgled na dolino Idrijce, Cerkljansko z vasicami, široka Kojco in Porezen, Blegoš, na levi so Police in Šentviška planota, za njimi pa Peči (Bohinjsko-Tolminsko gorovje) z mogočno Rodico. Cerkev je postavljena na mesto z izredno močno energijo in velja za najmočnejšo slovensko energijsko točko. Žig 1 dobimo na cerkvenem zidu poleg elektro omarice.

Pot nadaljujemo proti vasi s farno cerkvijo sv. Jurija iz leta 1765 z imenitnimi poslikavami Lojzeta Čemažarja. Od cerkvice sv. Ivána do vasi je približno pol ure hoda. 

Iz vasi gremo v smeri Oblakovega Vrha do znamenja pri križu, kjer je lepa razgledna točka. Asfaltirana cesta se od križa postopoma dviga proti Oblakovemu Vrhu oz. Krnicam in Jagrščam. Pred ostrim ovinkom se naša pot spusti levo na makadamsko cesto, ki pelje nad slikovito grapo Kopačnice do kmetije Sjavnca (Šebrelje 67). Mimo hiše se dvignemo do prevala Stržejca. Po strmi stezi se po serpentinah spustimo v Sjavnško grapo. Prečimo potok čez mostiček in nadaljujemo po soteski ob bistri vodi in vlažnih pečinah (rastišče mastnic) do domačije Kašper (Jagršče 14). Po urejenem kolovozu (desno) se dvignemo iz grape do obsežnih polj, kjer nad seboj zagledamo hiše in cerkev v vasi Jagršče. Na robu Polja so še ohranjene razvaline stare cerkvice iz leta 1493. Po strmem vzponu dosežemo vas. Žig 2 dobimo v skrinjici na vogalu stavbe ob cesti nasproti cerkve. Iz Šebrelj je približno dve uri hoda. Iz vasi, še zlasti s hribčka za cerkvijo, je izreden razgled na dolino Idrijce, Cerkljansko ter vrhove nad njo.

Pot nas mimo cerkve in pokopališča usmeri proti Krnicam. Levo je odcep za Masore, nas pa pripelje v gozd, kjer je ob poti zanimiva kapelica, ki so jo padlim domačinom v 2. svetovni vojni postavili sovaščani. Par metrov desno je urejeno razgledišče. Na dobro označenem križišču zapustimo cesto Šebrelje–Krnice in krenemo levo po slabši makadamski cesti (Jelenk–Krnice). Kmalu stopimo iz gozda, na levem ovinku zapustimo makadam in po kolovozu dosežemo zaselek Stržnica (Idrijske Krnice 14). Čez Kališe (Idrijske Krnice 18) se pot nadaljuje proti Rupi (Idrijske Krnice 23), kjer zavijemo po cesti proti Spodnji Idriji. Naslednjič pogledamo iz gozda že v Rajdi, ki predstavlja center raztresene vasi.   

Iz Rajde se odpravimo navzgor po asfaltu (smer Spodnja Idrija), ga za zadnjo hišo zapustimo in izberemo levi kolovoz, ki nas pripelje do kmetije na Kalu (Idrijske Krnice 35, 1057 m. n. v.). Tu je imenitno razgledišče, še boljši razgled pa je z bližnjega Markovega griča (antena), do koder je le par korakov. Pred nami je Cerkljanska s Kojco, Poreznom in Črnim vrhom (smučišče), desno Škofjeloško hribovje z Blegošem, zadaj Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Za Kojco se vleče dolga veriga gora vse tja do Krna, Kanina in Matajurja, zadaj se lepo vidi Triglav. Po senožetni stezi nadaljujemo v jugozahodni smeri do ceste. Po njej se spustimo do glavne ceste, zavijemo levo in mimo Sedeja  (Idrijske Krnice 41) nadaljujemo do križišča z informativno tablo. Pred domačijo pri Cesarju (Idrijske Krnice 42) krenemo levo v smeri Masor in Jelenka. Po nekaj deset metrih nas markacije usmerijo desno, na zgornjo staro vojaško cesto, ki nas mimo Fajfka (Idrijske Krnice 51) in italijanskih kavern v pol ure pripelje na vrh Jelenka (1107 m. n. v.), kjer sta žig 3 in vpisna knjiga. Iz Jagršč je tri ure in pol hoda. Senožeti so obkrožene z gozdovi, ki zastirajo razglede, zato se ponje napotimo za oznakami razgledišče. Od kmetije Jelenkar se spustimo levo v gozd. Kmalu smo na skalnem robu, kjer se nam odpre širen razgled; lahko pa stopimo po kolovozu proti jugu na travnik z lovsko prežo. Pogled je enak. Pod nami je dolina Idrijce, nad njo Idrijsko-Cerkljansko hribovje z mnogimi naselji po pobočjih, čez Blegoš kukajo Kamniško-Savinjske Alpe, čez Ratitovec pa Julijske Alpe in Karavanke. Do Jelenkarja se z obeh razgledišč vrnemo po isti poti. Senožeti in travnike krasi bogata flora – konec aprila in v začetku maja tod bogato cvetita avrikelj in kranjski jeglič, v težje dostopnih skalah tudi idrijski jeglič, ne manjka niti zaščitenih kukavic. Prenočimo lahko v Hiški Na Gričku (Na križišču malenkost za Sedejem zavijemo desno in v desetih minutah smo pri kmetiji na Griču, kjer lahko prenočimo).