Koliko klavž smo obredli? Štiri!
Če bi mi nekdo dejal, naj naštejem vse klavže, ki se nahajajo v občini Idrija, bi znala našteti tri. Ko je bil torej razpisan pohod od klavž do klavž in je bilo zapisano, da se bodo najbolj utrjeni pohodniki (oziroma tisti z največ prostega časa) lahko sprehodili do štirih klavž, sem presenečena ugotovila, da je moje znanje o teh vodnih pregradah (milo rečeno) pomanjkljivo. Kaj torej storiti? Vzeti pot pod noge in napeti ušesa, kaj pa drugega.
V okviru letošnjega »Vikenda brez avtomobila« smo pri Planinskem društvu Idrija skupaj z Zavodom za turizem, Centrom za upravljanje z dediščino Hg, ICRO in Muzejskim društvom Idrija organizirali voden pohod od klavž do klavž. Namenjen je bil vsem, ki so želeli te spomenike spoznati od blizu, obenem pa odkriti tudi druge naravne in zgodovinske znamenitosti Krajinskega parka Zgornja Idrijca in Geoparka Idrija. S pohodom smo pričeli malo pred 8. uro zjutraj v Idrijski Beli, kjer nas je odložil avtobus, in se nato sprehodili do prvih klavž. Nekoliko oblačno vreme mi je sicer že zjutraj dvignilo obrv, vremenska napoved je bila za soboto namreč sončna, lepa. A če na kaj človek nima vpliva, je to vreme, zato se ni imelo smisla obremenjevati, ali nas bo dež zajel pri Babjem zobu ali pri zadnjih klavžah – ali pa sploh ne, kar se je nazadnje tudi zgodilo. Prepustili smo se toku, makadamska pot se ni vlekla zahvaljujoč zmernemu tempu in zanimivostim ob poti – Maksimilijan Mohorič, gozdar, lovec, varuh narave, je prava zakladnica raznovrstnih podatkov, ki jih je z veseljem delil z nami. Za botanične vložke je poskrbela Anka Rudolf iz Muzejskega društva Idrija; da je bil pohod izpeljan prav na 300. rojstni dan botanika in izjemnega naravoslovca G. A. Scopolija, je bil morda slučaj, morda pa tudi ne.
Od prvih, Brusovih klavž na Belci nas je prašna cesta vodila do Putrihovih in nato na Krekovše, kjer smo se pri lovskem domu nekoliko spočili ter se podprli s prigrizkom in krepčilno pijačo, ki so ga pripravile sodelavke Geoparka Idrija. Osem kilometrov je zletelo mimo, da pohodniki niti nismo vedeli, kdaj. Kraljice dneva so bile seveda vseskozi – klavže. Eden najpomembnejših tehniških spomenikov niso le na lokalni ravni, pač pa tudi na slovenski in širše. Te visoke rečne pregrade, zgrajene na Idrijci in njenih pritokih, so služile zbiranju vode in plavljenju lesa do rudnika živega srebra. Prve klavže iz lesa so postavili že leta 1589 na Zali, na Idrijci pa šest let kasneje. Na Belci so jih zgradili leta 1750. Ker so jih visoke vode pogosto podirale, je Jožef Mrak izdelal načrt za zidane klavže. O pomenu in delovanju klavž so na Centru za upravljanje z dediščino živega srebra pravkar izdali poljudno knjigo – na Krekovšah jo je pohodnikom predstavila sodelavka CUDHg Martina Peljhan.
Po počitku se je prvotna skupina 50 pohodnikov nekoliko razredčila – osem udeležencev se je vrnilo na Lajšt, ostali smo nadaljevali pot do naslednjih klavž. Najbrž bi bilo odgovorov na vprašanje, katere klavže se komu zdijo najlepše, toliko, kolikor bi bilo vprašanih. Vsak je na ta spomenik zrl z lastnimi očmi in zanimanjem. Pri Idrijskih klavžah, ki so jih gradili med letoma 1767 in 1772, smo se znova »razšli«. Manjša skupina se je podala navzdol, bolj pogumne je čakalo približno 240 višinskih metrov do Gnezda na Vojskem, od koder smo se spustili do Kanomeljskih klavž in nato v dolino Kanomlje. Klanec se je na trenutke nekoliko vlekel, a so oblaki zakrivali sonce, tako da nas ni pestila močna vročina, pač pa idealne temperature za pohajanje po Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Pri Kanomeljskih klavžah nam je nekaj zanimivosti o tem tehničnem spomeniku zaupal lokalni turistični vodnik Cveto Svetlik. Odzivi udeležencev so bili pozitivni; večkrat smo omenili, da se nam niti sanja ne, kakšne naravne lepote imamo tik pred nosom, medtem ko sanjamo o tujini in eksotičnih krajih. Po slabih devetih urah in dvaindvajsetih prehojenih kilometrih je mrzla pijača v gostišču Pr’ Ribcah res prijala – pogled na dobrih 1100 višinskih metrih, ki jih je nanizala sobota, pa tudi. Veselimo se prihodnjega leta in novega vikenda brez avtomobila.
Pohod od klavž do klavž so izvedli oz. strokovno dopolnjevali:
Vsebinske predstavitve: Martina Peljhan, Anka Rudolf, Anton Zelenc, Maksimilijan Mohorič, Cvetko Svetlik in Vlado Sedej.
Vodenje (PD Idrija): Silvij Močnik, Andrej Bončina, Timotej Tušar in Branko Podgornik.
Organizacijska priprava in podpora: Mojca Gorjup – Kavčič, dr. Jože Čar, Mateja Bizjak in Dušanka Černalogar.
Fotografije: Anka Rudolf in Rajko Gnezda
