Hleviška koča – prijazen dom planincev nad mestom Idrija

Koča na Hleviški planini se nahaja na nadmorski višini 818 metrov pod vrhom Hleviške planine (908 m.n.v) v območju Geoparka Idrija in na robu Krajinskega parka zgornja Idrijca.
(Koordinati: 45.987531788721505, 13.995809355286775)
Mimo nje vodijo Idrijsko-Cerkljanska planinska pot (ICPP), Slovenska planinska poti (SPP) ter Slovenska turno kolesarska pot (STP). V bližini poteka Via Alpina (rdeča pot), mimo bližnjega Vojskega pa še Pot kurirjev in vezistov. V Idriji se zaključuje tudi slovenska geološka pot.
Do koče vodi še mnogo različnih peš poti: pot skozi Slanice, Mačkova pot, pot čez Kodrov Rovt, lovska pot, čez Pšenk, čez Gladke skale, čez Babo, Rejčev grič, Freyerjeva pot čez Prižnco in Zagrebenc ter še mnoge druge.
Do koče vodi več cest iz Idrije in iz smeri Vojskega, ki so prevozne z osebnim vozilom ali manjšim avtobusom. Parkirišče je pet minut hoda pod kočo. Gibalno oviranim gostom pa oskrbnika rade volje odpreta zapornico, da se lahko pripeljete do samega objekta.
Koča je primerna tudi za organizacijo rojstnodnevnih in drugih zabav, seminarjev, delavnic, teambuildingov, krožkov, taborov in drugih dogodkov za zaključene skupine.

Ponudba koče

Kočo vodita zakonca Ržek, ki se razveselita vsakega gosta - pa naj bo to planinec, kolesar rekreativni tekač ali naključni obiskovalec. Iz njune kuhinje vedno prijetno diši.
V dveh gostinskih prostorih je 45 sedežev in točilni pult. Pred kočo so klopi z mizami in nadstrešnica, ki obiskovalcem nudi zavetje pred slabim vremenom tudi v času, ko je koča zaprta. V sobah lahko prespi 19 oseb, še 10 pa na skupnih ležiščih. Koča ima WC, tuš in umivalnico s toplo vodo. Gostinski in spalni prostori so ogrevani s pečjo oziroma centralno kurjavo.
Urejena je tudi zimska soba s štirimi ležišči. Na koči je nameščen AED defibrilator. Internetna povezava je v današnjih časih že samoumevna.
Na travniku pod kočo so didaktična igrala za otroke. Tu se lahko poučite o naši geološki preteklosti, lahko pa preizkusite svoje spretnosti tudi na plezalni steni ali v orientacijskem labirintu.
Koča je odprta ob koncu tedna in sicer od 16. ure v petek, do 19. ure v nedeljo ter ob praznikih. Za najavljene skupine po dogovoru z oskrbnikoma.
Za morebitne druge informacije lahko pokličete oskrbnika koče na telefonsko številko:
051 644 405 ali pišete na e-naslov:
e_naslov koče na Hlevišah: kocahlevise1955@gmail.com

Zanimivosti v bližini
Okolica koče nam nudi številne možnosti športnih aktivnosti - od sprehodov, planinarjenja, teka, orientacijskega teka (postavljena je stalna orientacijska proga), nordijske hoje, kolesarjenja … Gozd, ki se čez Vojsko stika s Trnovskim gozdom je dom mnogo divjadi in zverem. V mestu Idrija si lahko ogledamo dediščino petstoletnega rudarjenja, vpisano na Unescov seznam. A je Idrija v svetu enako kot po rudniku, znano po svojem pestrem rastlinju. Tu uspeva več zavarovanih, redkih ali ogroženih rastlin, med njimi mnogo vrst kukavičevk, kranjski jeglič, lilije ...
V okolici je več naravnih, predvsem geoloških posebnosti. Zagotovo je najbolj znan Idrijski prelom, sledijo mu še Divje jezero, tektonska okna, fosilni ostanki, Tratnikovi usadi, več zanimivih vodnih izvirov, pod zemeljsko površino je raziskanih mnogo jam, izvir v Podroteji, naravno kopališče Lajšt, Bučke na Idrijci, naravno plezališču v Strugu. Obiskovalec lahko obišče Krajinski park Zgornja Idrijca, lokacije starih žgalnic živosrebrove rude, traso nekdanje železnice Feldban, mesta nekdanjih partizanskih bolnišnic, ostaline ob nekdanji rapalski meji ...

Leta po 2. svetovni vojni so bila leta razvoja, leta neizmernega prostovoljstva in udarništva. V tem zanosu so se pričele rojevati ideje o gradnji nove koče na Hleviški planini, kamor je takrat domače Planinsko društvo tudi markiralo prve poti. Prav na vrhu je bil v drugi polovici štiridesetih let postavljen razgledni stolp. Žal je bil njegov obstoj kratek, uničila ga je strela.
Pripravljalna dela za novo kočo na Hleviški planini so se začela leta 1952, gradnja pa leto pozneje. Gradilo jo je veliko prostovoljcev, opravljenih je bilo čez 5.000 prostovoljnih ur. Do zemljišča, ki ga je z lastnimi sredstvi kupilo Planinsko društvo, je vodila le steza, veliko potrebnega materiala se je znosilo na ramenih. Gozdarji so napeljali žičnico s ceste v Slanicah, katere vitel so morali vrteti štirje možje. Gozdno gospodarstvo je odstopilo potreben les, ki so ga posekali sami planinci, zidake in strešnike so prenesli iz, med vojno porušene, bližnje hiše. Marsikdo je podaril kakšno prepotrebno stvar, našel se je tudi kak donatorski ali sponzorski dinar.
19. junija 1955 je bila koča slavnostno odprta. Slavnostni govornik je bil vidnejši idrijski planinec Lado Božič, kasnejši predsednik občine Idrija. Slovesnosti je prisostvovalo več kot tisoč Idrijčanov in ljubiteljev gora od drugod.
Vrata novega planinskega doma so bila odslej vseskozi odprta in ljudje so ga takoj vzeli za svojega. Da je bila oskrba lažja, so v društvu kupili oslička.

Prvo prenovo je koča doživela po letu 1975. Izboljšana je bila dovozna pot, povečano zajetje za vodo, izvedena je bila elektrifikacija, leta 1979 pa je društvo kočo temeljito obnovilo. V letih 1985 do 1989 se je kočo povečalo in posodobilo: zgradilo prizidek, obnovilo notranje prostore in uredilo zunanjost stavbe. Slovesna otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 18. junija 1989 ob praznovanju 85-letnice PD Idrija. Prenove in dozidave so se nadaljevale tudi v enaindvajsetem stoletju. Med leti od 2000 do 2014 je bila koča v celoti obnovljena. V tem času so se prizidali prostori za sanitarije, v celoti prenovila kuhinja, jedilnica, spalnice in priskrbelo se je novo pohištvo. Uredilo se je tudi vodno zajetje in greznica, kot so zahtevali takratni predpisi. Zamenjana je bila strešna kritina, nameščen je bil strelovodni sistem, v pritličju so bila vstavljena nova okna, ter obnovljena fasada z novo izolacijo koče. Namesto stare drvarnice je zrasla precej večja nova.. Precej truda je bilo vloženega v ureditev okolice koče, vse z namenom, da bi se gostje počutili čim prijetnejše. Po letu 2014 je bila postopno posodobljena oprema v kuhinji in plinska napeljava, postavljena nadstrešnica ob koči ter pod kočo urejeno igrišče » Med kamninami in rožicami«.
Vedno so se ob srčnem trudu gospodarjev, odbornikov in aktivnih članov našli dobri ljudje, ki so poprijeli za vsako delo. Ni bilo leta, da v koči ali okrog nje ne bi vsaj nekaj postorili s prostovoljnim delom članov ali simpatizerjev, s skopimi sredstvi Planinskega društva in s finančnim prispevkom lokalne skupnosti, PZS ter številnih sponzorjev in donatorjev.
Investicij pa še ni konec. Po sodobnih standardih moramo urediti čistilno napravo, povečati sanitarije, obnoviti ali zamenjati mize in klopi pred kočo in še kaj. Razmišljanja pa segajo tudi v smer povečanja zmogljivosti.


Anka Rudolf, Vlado Sedej