Cerkno

Cerkno je trg, ki leži v kotlinici ob južnem vznožju Porezna. Čas njegovega nastanka nam ni točno znan, vemo pa, da je že od davnine tod vodila tovorna pot iz Soške v Poljansko dolino. Na Gradišču, vzpetini zahodno od Cerknega, je v rimski dobi stala utrdba. Tu so našli rimski denar, utrdba pa naj bi bila z rovom povezana s Cerknim, oziroma potjo, ki je vodila skozenj. Kraj je bil verjetno poseljen v 12. stoletju, iz 13. stoletja obstaja že cerkev sv. Jerneja, v kateri so zanimive freske in grobnica. Cerkev sv. Ane je iz leta 1714, v njej pa so zanimiva dela baročnih slikarjev Berganta, Goršeta in domačina Jakoba Razpeta. Cerkev je bila nazadnje temeljito obnovljena leta 2003. Pročelje je poslikala slikarka Maša Bersan Mašuk. Cerkljani so v poslikavo dodali nekaj svojega, in sicer v osrednji poslikavi Device Marije s starši - sv. Ana je k nogam odložila bulo (blazino) s klekeljni, medtem ko se pogovarja z Marijo.

Legenda pravi, da je prvotna cerkev sv. Ane stala že mnogo stoletij pred sedanjo, a je bila porušena. Kraju pod Lajšami, kjer naj bi stala, pa še danes pravijo Na sv. Ani.

Od 15. stoletja dalje do srede 19.stoletja se Cerkno ni več razvijalo. Pred prvo svetovno vojno so v njem sezidali edini javni stavbi, to je sodno poslopje ter zadružno poslovno stavbo. V času italijanske okupacije sta bili zgrajeni velika vojašnica in stanovanjski stavbi za oficirje, pa tudi nekateri trgovci so povečali svoje poslovne prostore. Kljub temu da je bilo Cerkno le podeželska vas, je bilo tu že zelo zgodaj ustanovljeno čitalniško društvo in kulturno življenje je bilo živahno vse do prihoda Italijanov, ki so prepovedali sleherno dejavnost slovenskega življa. Po razpadu Italije je kraj postal "prestolnica" partizanskega gibanja na Primorskem. Tu se je odvijalo pestro vojaško, kulturno in politično delovanje. V nekdanji vojašnici je bila 1. oktobra 1943. leta ustanovljena XVI. SNOB Janka Premrla Vojka, kraj pa je bil precej časa tudi sedež IX. korpusa. Žalosten dan v teh najsvetlejših dneh je bil 27. januar 1944. leta, ko so Nemci s pomočjo izdajalcev napadli VI. partijski tečaj in pri tem pobili 47 tečajnikov. Njim je posvečen spomenik na Brdcih. Partizansko središče je bilo Nemcem trn v peti, zato so ga 19. marca 1944 napadli iz zraka. Trije avioni so v presledkih ves dan preletavali nad kotlino, mitraljirali in bombardirali, tako da so Cerkno porušili skoraj do tal. Po vojni je Cerkno vstalo iz ruševin. Kmalu se je pričela razvijati industrija, katere nosilec je tovarna elektrotermičnih aparatov ETA; poleg tega ima kraj še lesno industrijo. Zadnja leta so bili zgrajeni tudi številni novi objekti, med njimi osnovna šola, ki se je nekoč imenovala Spomenik NOB. Zanimiva je knjižnica Franceta Bevka; turistična zanimivost so pustni nastopi laufarjev. V kraju je preko 30 obeležij in spomenikov iz druge vojne. Med njimi je eden najlepših spomenikov pri nas, ki simbolizira partizansko mater, ko daje kruh partizanu. Veličastna je partizanska grobnica pri krajevnem pokopališču ob cesti proti Želinu, v kateri počiva skoraj 1000 borcev in bork, ki so padli na ožjem in širšem območju Cerknega.

Danes je Cerkno samostojno občinsko središče, ki povezuje 30 naselij z okrog 5000 prebivalci. Vedno bolj se uveljavlja kot turistično in smučarsko središče. Je tudi organizator vsakoletnega Jazz festivala – Gabrijel fest, pustne prireditve Laufarija, prireditve Poletje v Cerknem, zimskega pohoda na Porezen in poletnega srečanja planincev na Poreznu, delovanja mladih v klubu CMAK, delovanja številnih kulturnih, športnih društev in združenj, ansamblov… Iz Cerknega izhajajo nekateri znameniti ljudje, ki so dali pečat ne samo slovenskemu, temveč tudi srednjeevropskemu prostoru. Od tu so doma goriški nadškof Frančišek B. Sedej, matematik vitez Franc Močnik, skladatelj Peter Jereb...



Cerkno - Labnje - PB Franja