Bevkov vrh- Kladje 1 ura 30 minut

Od kapelice se spustimo nazaj na preval Veharše in se po asfaltni cesti proti Kladju dvignemo do električnega transformatorja. Stopimo še nekaj korakov po cesti do križišča za Novo Oselico in Sovodenj, tu pa zavijemo levo navzdol po dolinici do Bendeta. Nadaljujemo desno po ravnem kolovozu čez travnike do ceste, ki se spusti do kmetije Za vrhom, nato spet po kolovozu do ceste, ki povezuje Kladje z Lajšami. Tu je parkirišče za obiskovalce kapelice na Lajšah. Zavijemo levo po cesti mimo kapelice, ki je bila zgrajena v spomin na pobite domačine iz Cerknega, do vrha Lajš ali Velikega vrha. Na Lajšah je TV-pretvornik in betonski steber z označenimi stranmi neba. Nudi se nam lep razgled na vasi pod Poreznom, proti severu pa se kot na dlani razprostirajo predalpski hribi: Porezen, Črna prst, Rodica itd.

Vrnemo se do parkirišča, kjer je ob poti v spomladanskem času polno šmarnic, ter do ceste Kladje – Cerkljanski Vrh. Tudi vse prej naštete domačije spadajo v ta zaselek. V križišču zavijemo levo proti Kacinu, tu nas cesta v rahlem spustu popelje skozi smrekov gozd do prevala Kladje (787 m) in do glavne ceste Cerkno – Škofja Loka. Karbonatna tla so za nekaj časa zamenjali glinasti skrilavci, naša najstarejša kamenina. Zaselek Kladje je del Podlanišča in spada v občino Cerkno. V starih časih pa je Podlanišče pripadalo loškemu gospostvu. Na križišču je korito s pitno vodo in nekaj hiš.

Kladje - Škofje - Cerkno 2 uri 30 minut



Ko prečkamo glavno cesto Cerkno - Škofja Loka, nadaljujemo pot mimo nekdanje vojašnice, za njo pa s ceste zavijemo v levo na kolovoz. Skozi senco košatega mešanega gozda gremo mimo posestva pri Ratovžu. Lahko zavijemo s poti in si pred domačijo ogledamo znamenito kamnito mizo pod lipo z vklesano letnico 1797. To je čas konca vladanja Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. v naših krajih, saj ravno letnica 1797 pomeni leto prihoda francoske vojske na slovensko ozemlje. Pri mizi so se dobivali pomembni možje in razpravljali o aktualnih stvareh tistega časa.

Od Ratovža nadaljujemo pot po označeni poti do Vrat. Od tu uzremo na desni odprto dolino, kjer sredi travnika stoji kmetija Pri Jeramu (Podpleče 4). Tu dobimo žig Škofja, kamor se moramo še povzpeti. Pot nadaljujemo na Vrhulce (814 m), kjer pri križu prečkamo cesto Cerkno - Podpleče. Kolovoz se vije naprej po travniku, skozi majhen gozd in spet po travniku do vikenda. Po grebenu pridemo na vrh Škofja (974 m), kjer stoji betonski steber. Nudi se nam spet krasen pogled na Porezen, Blegoš, Lajše ter posamezne kmetije proti Ermanovcu, ob lepem vremenu pa tudi na Spodnje Bohinjske gore. Na Škofju je bil sneman zaključni prizor slovenskega filma Dolina miru.

Z vrha se je treba vrniti po isti poti, lahko pa sledimo markacijam po strmem robu gozda navzdol. Na Vrhulce se s ceste proti Cerknemu odcepi v desno steza mimo dveh porušenih vojaških italijanskih kasarn do ceste, ki pelje preko pobočja Škofja v Novake. Pred prvim vikendom (Cigaletovše) steza prečka cesto in pelje skozi gozdiče in jase mimo Očanca do opuščene hiše Nakančer, ki je tik ob asfaltni cesti Cerkno - Škofja Loka.

Po slabih 30 m po glavni cesti se pot odcepi pod cesto pred Šoštarjem in nas mimo kapelice v Planini pelje levo čez polja pod vasjo proti Cerknemu.

Lahko pa gremo pogledat spomenik, ki je postavljen ob glavni cesti približno 100 m nižje v spomin padlim partizanom iz vasi Čeplez in Planina. Za nadaljevanje poti se lahko vrnemo na odcep pri Šoštarju ali pa gremo dalje po asfaltu do Čepleza, kjer se na ovinku tik pred domačijo pri Luku odcepi steza na levo strmo navzdol, se vije po travnikih in sadovnjakih ter se kmalu priključi poti iz Planine.

Medtem ko zgornje dele hriba Škofje grade temnosivi apnenci in dolomiti zgodnjepermske starosti, se pri Planini pokažejo na površini zelenkasti in rdeče-vijolični grödenski peščenjaki in skrilavci. Grade tudi notranjost Škofja, v njih pa je že več stoletij znano orudenje z bakrom. Zgodovina prvič omenja ta kraj leta 1738, ko so odprli Karolijev rov, a so ga kmalu opustili. Rudnik je redno obratoval le v času italijanske okupacije, to je med obema vojnama. Iz tistih časov so ostale nekatere rudniške naprave in kapela sv. Barbare. Raziskave po 2. svetovni vojni so pokazale, da ima rudnik premalo zalog bakra, da bi se ga izplačalo izkoriščati.

V hotelu v Cerknem dobimo žig .



Cerkno