Javornik – Črni Vrh – Koševnik – Podroteja 3 ure

Izpred koče nas smerokaz usmeri proti severozahodu na gozdno pot, ki prečka severno pobočje Javornika. Po nekaj korakih se na desno, strmo navzdol, odcepi steza proti Grižarju (Lome 10) in smučišču ter naprej proti Hotedršici (Notranjska planinska pot). Mi pa nadaljujemo po isti poti naprej in se dokaj hitro spuščamo po senčni strani hriba. Vseskozi lahko opazujemo na severno stran vse tja do Julijskih in Kamniških Alp. Po 20 minutah spusta pridemo na cesto Šajsna Ravan – Hrušica. Cesto tu prečkamo in pod njo stopimo na gozdno stezo, ki se hitro v serpentinah spušča skozi gozd. Po desetih minutah smo iz gozda v Gornjih Lomeh na Gromovem griču pred prvo hišo (Lome 3). Stopimo na makadamsko cesto in se usmerimo levo proti zahodu. Strmine je tu konec. Do Črnega Vrha nas čaka še pol ure udobne hoje po makadamu. Po nekaj korakih smo pri naslednji hiši, pri Hladnečku (Lome 1) na desni in znamenju (Hladnečkov križ) na levi strani naše poti. Zapuščamo Gornje Lome, stopimo v gozd. Cesta se sedaj počasi spušča na Črnovrško planoto. Pridemo do prvih hiš v zaselku Trate. Še naprej se držimo iste smeri in iste ceste. V daljavi že vidimo Črni Vrh. Kmalu smo pri domu starejših na desni strani naše poti. Na levi je manjše smučišče. Na razcepu cest gremo po levi, gornji cesti, nad zapuščenimi vojašnicami. Po nekaj korakih smo pri osnovni šoli. Pred šolo je doprsni kip narodnega heroja Janka Premrla – Vojka. Naša pot gre po levi strani šolskega igrišča. Stopimo na asfaltirano pot in se usmerimo levo. A že po nekaj korakih zavijemo s poti desno navzdol in med hišami do središča Črnega Vrha (683 m). Z Javornika smo hodili eno uro.

Črnovrška planota se razteza pod Javornikom, Čelkovim vrhom, Špikom, Špičastim vrhom in drugimi vrhovi. Obdajajo jo temni gozdovi. Od tod verjetno poimenovanje kraja Črni Vrh. O začetkih poseljevanja ni pravih zgodovinskih virov. Verjetno so morali prvi priseljenci vložiti veliko truda, ko so sekali gozdove, da so nastale poseke - logi. Od tod imena Zadlog (za logom), Idrijski Log, Mrzli Log. Ostale vasi na planoti nosijo ledinska imena: Lome, Predgriže, Strmec, Javornik, Kanji Dol. Ledinska so tudi imena zaselkov: Podjesen, Trate, Griže, Mala Gora, Podtisov Vrh, Kot, Koševnik, Trebče, Bukovška Rovna in druga. Po ljudskem izročilu naj bi bili prvi naseljenci v teh krajih benediktinci v Trebčah. Tam naj bi stala cerkev ali celo benediktinski samostan. Dejstvo je, da so imeli v najstarejši hiši, ki je sedaj predelana, kropilnik za blagoslovljeno vodo. Hiša je stala že v 12. stoletju. Preko Črnega Vrha je vodila pot iz Vipavske doline (po Taboru). Sledovi so vidni še danes. Prvič se Črni Vrh omenja v zapisniku škofovske vizitacije leta 1570. V krstni knjigi župnije iz leta 1635 najdemo imena Flander, Abraht (Abracht), Košander (Koschander), Paver (Bauer), Plešnar, Rudolf, Ajhar (Aicher), Lampe, ki izhajajo od nemških naseljencev iz Loške doline. Kraj je spadal pod vipavsko graščino (Hirschaft Wippah). Ohranjeni so mejni kamni (HW). Leta 1830 papež Pij VIII. loči vipavsko župnijo od goriške škofije in jo priključi ljubljanski. Črnovrška duhovnija se leta 1852 priključi idrijski dekaniji in leta 1862 dokončno osamosvoji od oblasti vipavskega župnika. Lastna župnija je ustanovljena leta 1897. Črni Vrh je bil samostojna občina do leta 1954. Zelo zgodaj je dobil prvo šolo, pred skoraj 150 leti. Število prebivalcev je dolga leta upadalo, sedaj se to upadanje ustavlja. Trenutno število prebivalcev je 1165 (31. dec. 2006).
Črni Vrh (683 m) je največje naselje na Črnovrški planoti, na robu kraškega polja, pod obronki Špika (1068 m) ter Male in Velike peči (1052 m), ob regionalni cesti Godovič – Col. Poleg vaškega jedra tvorijo naselje še zaselki Trebče, Brdca, Trate in Zediše. V okolici so zanimive številne kraške jame in vrtače. Planoto sestavljata kredni apnenec ter zgornjetriadni dolomit, ki gradi tudi večino masiva Javornika. Obe kamenini sta vodoprepustni , zlasti v apnencu se pojavlja tudi močno zakrasevanje. Nad naseljem, ob cesti proti Colu, je vrtina in vodno zajetje. Z vodo iz črnovrškega vodovoda se poleg Črnega Vrha oskrbujejo še Predgriže ter del Zadloga in Idrijskega Loga. V Črnem Vrhu je moč prenočiti v Gostišču Metka in na kmečkem turizmu Pr Mark (700 m iz Črnega Vrha proti Zadlogu, v Trebčah). V vasi so še bife in dve trgovini, pošta, banka, zavarovalnica, trgovina s tehničnim blagom v Trebčah, enota Zavoda za gozdove, proizvodni obrat družbe Prebilplast, dom starejših občanov Vitadom, bencinska črpalka in avtobusna postaja. Nad domom starejših obratuje manjše smučišče Ski Bor. Če so razmere ugodne, so urejene tudi tekaške proge. Pred leti je bil kraj poznan po smučarskotekaški prireditvi Trnovski maraton. V središču vasi, v parku, sta spomenika pomembnih rojakov Mateja Cigaleta in dr. Frančiška Lampeta. V vasi je cerkev sv. Jošta. Prvotna cerkev je bila grajena v gotskem slogu (prezbiterij), v 17. stoletju so jo predelali v baročnem slogu. Kasneje je bila cerkev še večkrat predelana. Leta 1944 je bila požgana in nato delno obnovljena leta 1948. V zapisnikih vipavske župnije iz 18. stoletja beremo, da je bila obletnica posvečenja cerkve na nedeljo po sv. Marjeti. Danes je na Marjetno nedeljo tudi praznik krajevne skupnosti. Iz središča vasi se usmerimo proti severovzhodu ob desni strani parka. Prečkamo glavno cesto Godovič – Col in nadaljujemo v isti smeri med hišami in cerkvijo na levi. Še nekaj korakov do konca naselja je asfalt, nato stopimo na makadam, mimo počitniških hiš in v gozd. Kmalu smo že na jasi Balila, kjer je bilo v času italijanske okupacije okrevališče za bolnike na pljučih in dihalih. Na desni strani ob gozdu so komaj še vidni ostanki nekdanje stavbe. Nadaljujemo v isti smeri po stezi v gozd. Po nekaj deset korakih se začne steza dvigati proti Vrhnivju. Na vrhu je na naši levi obnovljeno znamenje, Habetov križ, ki naj bi bil star od 150 do 200 let. Nazadnje obnovljen leta 1998. Ime nosi po lastniku zemljišča. Sicer pa je tu čez vodila tovorna pot še pred Napoleonovim časom, tik pod mestom, kjer sedaj stoji znamenje. Kasneje so pot opustili. Kmalu zatem se začne pot spuščati. Zavijemo levo in nadaljujemo po stezi skozi gozd. Ko naslednjič zavijemo levo navzdol v manjšo grapo proti jasi, nas loči le še nekaj korakov do prve hiše. Iz gozda stopimo pri Kališarju (Predgriže 15). Preden smo iz gozda, opazimo desno na smreki znamenje, Kališarjev križ. Leta 1995 ga je izdelal že pokojni gospodar Franc Rupnik v spomin na dogodek, ko so Nemci v velikem tednu leta 1945 tu blizu ubili dva partizana.

Pod hišo stopimo na kolovoz, a ga že po nekaj korakih zapustimo in zavijemo ostro levo čez travnik v gozd. Slab kolovoz gre najprej nekaj časa po gozdu, nato pa čez travnike in pašnike do hiš v Spodnjih Predgrižah. Pri Čuku (Predgriže 21) stopimo na cesto. Iz Črnega Vrha do sem je 20 minut.
Ko stopimo na cesto za Idrijski Log, zavijemo levo. Po nekaj korakih zapustimo naselje. Nadaljujemo po cesti naprej po odprtem svetu še deset minut do kmetije Smrekar (Predgriže 24). Tu zapuščamo Predgriže in stopimo v gozd. Pred nami je še deset minut hoje po udobni cesti, pretežno po gozdu. Ko stopimo na asfaltno cesto (678 m), ki pripelje iz Črnega Vrha, smo že v Idrijskem Logu. Nadaljujemo v isti smeri, proti severu. Kmalu smo pri prvi hiši Habečk (Idrijski Log 1). Sto metrov naprej se na desno odcepi steza na Brinov grič (747 m). Do spominske plošče, kjer se je od jeseni 1942 do spomladi 1943 zadrževal narodni heroj Janko Premrl – Vojko s svojim vodom, je petnajst minut. Naša pot pa se nadaljuje po cesti skozi razpotegnjeno naselje do Koševnika. Pri Andrejčku (Idrijski Log 4), zadnji hiši na desni, je žig . Tu je bila nekoč gostilna. Iz Črnega Vrha smo hodili 50 minut.
Nekaj korakov naprej je križišče in znamenje, Andrejčkova kapelica (653 m). Zgrajena je bila v drugi polovici 19. stoletja v zahvalo, ker so brez nesreče in zapletov zravnali grič v bližini in omogočili povezavo med domačijama Paver in Krapš. Naravnost gre cesta po ključih v Idrijo. Cesto so zgradili že Francozi v času svoje okupacije. Petdeset metrov naprej je desno pod cesto Andrejčkovo brezno. To področje je bogato z brezni in jamami. Najgloblje je Habečkovo brezno (332 m), ki ga sicer ne vidimo ob naši poti. Nahaja se v gozdu blizu mesta, kjer pride makadamska cesta iz Predgriž v Idrijski Log.
V križišču ob kapelici zavijemo levo po cesti v Idrijski Log, a cesto že po nekaj korakih na vrhu klanca zapustimo. Zavijemo desno na makadamsko cesto, ki se rahlo vzpenja mimo vikenda na desni do še zadnje hiše na levi (Idrijski Log 4c). Cesta se vzravna. Stopimo v gozd ter nadaljujemo po lepi cesti do manjše jase oz. kamionskega obračališča. Tu se cesta razcepi v dva slabša kolovoza. Hodimo po poti, ki je najstarejša povezava Idrije z Vipavsko dolino. Pred razcepom opazimo na skali ob poti napis : TU JE BILA FIRMA V LETU 1717 . Ustno izročilo pripoveduje, da je prišel leta 1717 v Črni Vrh škof, da bi birmal otroke. Ker mu verniki niso obljubili, da bodo popravili cerkev in poskrbeli za dostojno bivališče duhovniku, ni maral birmati otrok in je odšel proti Idriji. Ljudje so odšli za njim in ga ustavili v Idrijskem Logu, kjer so mu vse obljubili. Škof jim je na tem mestu birmal otroke. Druga zgodba pa pravi, da je škof jezno odšel, ko je videl, da se v župnišču sušijo plenice. Nadaljevanje je podobno prvi zgodbi.
Nadaljujemo po desnem kolovozu v smeri električnih drogov, ki vodijo do hiše na Pevcu. Pot se rahlo dviga, pretežno po gozdu. Tu pa tam se svet nekoliko odpre zaradi kakšne manjše jase ali poseke. Pri kamionskem obračališču na Smrekovcu (729 m) se naša pot usmeri bolj desno. Rahlo se spustimo do mesta, kjer se nam z desne priključi makadamska cesta, ki pripelje s ceste Idrijski Log – Podroteja. Kmalu smo na Pevcu ter pri hiši (Idrijski Log 6). Iz Idrijskega Loga (od Andrejčka) smo hodili 20 minut. Pevc (710 m). Iz Črnega Vrha 1h in 15min. Do Idrije prav toliko.
Od hiše na Pevcu ( staro ime za Pevc je bilo Roteja ) se spustimo na nižjo pot ter mimo stare vodne črpalke in zajetja navzdol skozi gozd. Steza se strmo spušča, preseka kolovoz in ostanke Feldbana, poljske železnice iz 1. svetovne vojne, speljane od Logatca do zaledja fronte v dolini Idrijce. Vijugamo navzdol proti strugi Idrijce in stopimo na cesto, ki po Strugu (dolina Idrijce od Podroteje do Fežnarja) vodi v Idrijsko Belo. Po cesti nadaljujemo v smeri toka Idrijce in po 5 minutah smo pri Divjem jezeru, ki leži pod 100 m visoko steno iz krednih apnencev. Jezero se napaja po dolgi sifonski podzemni povezavi. Ob deževju voda pod pritiskom bruha na dan. Iz jezera odteka v Idrijco naša najkrajša reka Jezernica. Okolico porašča izredno zanimiva flora: alpska mastnica, dlakavi sleč, tu je tudi eno najstarejših znanih nahajališč endemičnega kranjskega jegliča. Divje jezero je od leta 1969 zaščiteno kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno kot muzej v naravi in je del Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Še nekaj minut pa smo pri Podroteji ob glavni cesti Godovič – Idrija. Do tu je s Pevca slabih 45 minut.
Smo le 2 km oddaljeni od Idrije, ki jo je vredno obiskati. Prečkamo viseči most čez Idrijco in po Rakah pešačimo v Idrijo.



Idrija