Špičasti vrh – Čelkov vrh – Javornik 3 ure 15 minut

Z vrha se usmerimo proti jugovzhodu. Med gostimi drevesi ni prav izrazite steze, zato se je najbolje držati kar grebena. Pot se dokaj hitro spušča in kmalu zavijemo levo navzdol na udobnejšo gozdno stezo in kolovoz. Pot se vzravna in že pridemo na odprt svet Kobilice. Z vrha smo hodili 10 minut.
Na vrhu Kobilice stopimo na makadamsko cesto in zavijemo desno navzdol mimo dveh hiš, ki pa sedaj služita le še kot vikenda. Pri zadnji hiši zavijemo s ceste levo, po hribu navzdol, v smeri električnih drogov. To je bližnjica, lahko pa gremo tudi okrog po cesti. Obe poti se združita Pri križu na Kobilici. Sedanji križ je pred leti izdelal Franc Rupnik – Kališki. Sicer pa je križ že stal pred mnogimi leti na drugem mestu, ker je bila tudi pot drugače speljana. S Špičastega vrha smo hodili 20 minut.
Pri križu zavijemo s ceste desno proti jugu na gozdno pot, ki se rahlo spušča v manjši gozd. Kmalu smo iz gozdička na odprtem svetu. Pot se dvigne na lepšo cesto in nadaljuje proti Zgornjemu Žgavcu (Mrzli Log 7). Domačija služi kot vikend. Malo naprej na drugi strani doline je Spodnji Žgavec (Mrzli Log 6), kjer pa še vedno vztrajajo ljudje. Nadaljujemo po kolovozu zopet v gozd in pri Žgavčevem križu , na naši levi, stopimo na makadamsko cesto, ki pripelje od Cenca. Križ naj bi bil postavljen leta 1868 kot spomin na tragičen dogodek pri Žgavčevih, obnovljen pa v letu 2004.
S Špičastega vrha smo rabili pol ure.
Tu zavijemo desno in nadaljujemo po cesti, a le dobrih sto metrov, nakar s ceste zavijemo levo na jaso in gozdno pot. Na levi opazimo dolino, kjer še vedno kosijo in spravljajo seno. Pot se rahlo vzpenja v gozd. Po nekaj korakih pa se začnemo spuščati skozi gost gozd proti še eni opuščeni domačiji ob naši poti. Tu se je nekoč reklo Pri Smrčku (Križna Gora 4). Sedaj hiša služi le še kot vikend. Ob hiši je čebelnjak. Ta svet spada že v ajdovsko občino. Stopimo na makadamsko pot, ki pripelje do hiše in se usmerimo levo. Pot se nekoliko dviguje. Hodimo malo po odprtem svetu, malo po gozdu. Ob poti na levi strani opazimo brunarico. Nato se še nekaj korakov vzpenjamo in pridemo do križišča, kjer se na desno odcepi pot proti Špičku in Križni Gori nad Colom. Mi nadaljujemo naravnost po poti, proti vzhodu. Pot se vzravna in po nekaj korakih smo iz gozda. Levo spodaj je Cenc, kamor smo namenjeni, ter cesta na Strmec in naprej proti Kanjemu Dolu in Javorniku. Prav spodaj v dolini je naselje Malo Polje. Sedaj nas čaka le še deset minut spusta po udobni poti proti Cencu (847 m). V povsem suhem, izpitem kraškem svetu prav lepo uspeva košutnik, ki smo ga že prej lahko opazili ob poti. Obenem pa lahko uživamo v razgledu.
S Špičastega vrha do Cenca smo hodili 1 uro.
Pri Cencu stopimo na asfaltirano cesto Črni Vrh – Col. Naravnost mimo Cenca gre že omenjena cesta na Javornik. Naša pot pa tu zavije levo po cesti proti Vodnjaku (Strmec 1). Včasih je bila tu gostilna in avtobusna postaja. Nadaljujemo še slab kilometer po asfaltu proti Črnemu Vrhu do Kampelca (Mrzli Log 5). Tudi tu je bila nekoč gostilna, dobrodošla za vse popotnike , ki so potovali čez ta prelaz med Notranjsko in Primorsko. Sedaj sta obe gostilni zaprti, pri Kampelcu (851 m) pa je hiša povsem zapuščena. Od Cenca smo hodili 10 minut. Pri Kampelcu nas smerokaz usmeri navzgor v gozd, na stezo. Pot se hitro vzpenja in po petih minutah smo na nekakšni jasi, ki pa se hitro zarašča. Naša pot gre naravnost med sprva mlajšimi drevesi, nato pa stopimo v starejši gozd . Po nekaj korakih zavijemo ostro levo navzgor proti cesti, ki pripelje s Strmca. Od Kampelca smo hodili 15 minut.
Ko pridemo do ceste, zavijemo levo na manjši prelaz. Nasproti nas, na drugi strani doline, stoji domačija Šturc (Strmec 8), mimo katere nas bo vodila pot. Usmerimo se navzdol po cesti in proti domačiji, ki jo obidemo ob njeni desni strani. Takoj za hišo zavijemo levo in navzgor mimo štirne v gozd. Zopet smo na makadamski cesti, ki smo jo pred Šturcem zapustili. Cesta se vzravna. Malo naprej je čez cesto rampa, ki jo obidemo. Po nekaj metrih nas smerokaz povabi na Čelkov vrh. Markirana pot se odcepi levo navzgor in vodi vseskozi ob robu gozda. Sprva po slabi stezici, nato nekaj metrov nove ceste. Kmalu opazimo spodaj desno domačijo Skokec, hkrati pa se nam že odpre pogled na levo, proti južnemu pobočju Čelkovega vrha, po katerem v nekaj minutah dosežemo vrh. Od odcepa s ceste smo rabili 15 minut. Čelkov vrh (1106 m) je neporaščen, zato je z njega lep razgled na vse strani. Na severno stran se lahko kosa z razgledom z višjega Javornika. Na vrhu sta žig in vpisna knjiga.
S Čelkovega vrha se lahko spustimo navzdol po severnem pobočju do gozdne poti, ki pripelje s Šajsne Ravni in po njej levo do obnovljene domačije Furlanovega Petra in naprej do razgledišča Velika peč (1052 m). Od tu je izredno lep pogled na Črni Vrh, ki leži spodaj pod nami. Levo so skale nekoliko nižje Male peči, še naprej pa Špik (1069 m). Vmes je cestni prelaz Vrh Gore (860 m). Včasih so ob praznikih na kovinski drog izobešali zastavo. Zraven so imeli vzletišče zmajarji. S Čelkovega vrha do razgledišča je 15 minut. Pot je markirana.
Nazaj se lahko vrnemo po isti poti na Čelkov vrh ali pa gremo na Šajsno Ravan (920 m), kjer se bomo priključili markirani poti iz Črnega Vrha na Javornik. Z Velike peči na Šajsno Ravan je 20 minut hoje. Pot je markirana. S Čelkovega vrha se ICPP vrne po isti poti nazaj do ceste, kjer smo zapustili planinsko pot Kampelc – Javornik. Ko pridemo nazaj na cesto, nadaljujemo po njej proti vzhodu ter se dvignemo do domačije Skokec (Strmec 7), ki služi kot vikend. Tu se cesta konča. Nadaljujemo v isti smeri naravnost v gozd, kjer stopimo na zapuščen kolovoz. Nekoliko višje in desno od nas gre izpred Skokčeve domačije nova boljša pot, ki pa ni prava. Držimo se smeri proti vzhodu. Dobra orientacija so nam drogovi električne napeljave, ki se nekaj metrov levo od naše poti spuščajo proti Šajsni Ravni. V gozdu kaj hitro najdemo že omenjeni kolovoz, ki so ga nekoč uporabljali domačini. Po nekaj metrih ravnega sveta se pot prevesi navzdol. Nekaj časa se spuščamo po gozdu, a kaj kmalu smo iz gozda na travnatem svetu. Po golem pobočju se spustimo navzdol na sedlo.Levo pod nami je Šajsna Ravan s tremi še naseljenimi kmetijami. Od leve si sledijo Furlan (Kanji Dol 12), zraven je Pehar (Kanji Dol 11) ter na desnem robu planote Tič (Kanji Dol 10). Desno od nas gre steza v Kanji Dol. Z leve strani (s Šajsne Ravni) se nam priključi markirana pot iz Črnega Vrha na Javornik. Od Kampelca do sem je 50 minut hoje (brez vzpona na Čelkov vrh). V Črni Vrh je po markirani planinski poti 40 minut. Do Javornika je še 1 ura in 10 minut hoje.
Nadaljujemo proti vzhodu navzgor v gozd, kjer stopimo na udobno gozdno pot. Vztrajno se vzpenja in po desetih minutah opazimo na levi ograjen pašnik, ki ga obidemo. Nad njim zavijemo levo čez travnato, s planinskim cvetjem bogato pobočje, ki pa se vse bolj zarašča. Odpre se nam pogled proti severu. Spodaj pod sabo lahko še enkrat vidimo Šajsno Ravan. Nadaljujemo še nekaj korakov po stezi, nakar se dvignemo na lepšo pot v isti smeri, ki se sedaj vzravna. Zopet stopimo v gozd in že stojimo pred travnato dolino. Na začetku doline, ki se hitro zarašča, so še vidni ostanki nekdanje Rejčeve domačije. Dolino prečimo proti jugovzhodu po ozki stezici skozi visoke trave ter se na drugi strani dvignemo zopet v gozd in zavijemo desno proti jugu. Levo pod sabo lahko opazimo zapuščeno Strašnikovo domačijo. Udobna pot se še vedno enakomerno dviga skozi bukov gozd. Kmalu se pred nami odpre pogled proti jugu. Stopimo na makadamsko pot, ki pride od Strašnika. Pred nami je obledela tabla, ki so jo pred leti postavili astronomi (Astronomsko društvo Javornik), ki imajo tudi svojo pot do observatorija. Tu zapuščamo senčno stran in stopimo na sončna južna pobočja. Če nam je vreme naklonjeno, od tu zagledamo tudi morje. S Šajsne Ravni je pol ure hoje. Nadaljujemo po udobni ravninski poti, nekaj časa po gozdu, nekaj časa po odprtem svetu, bogatem s planinskim cvetjem. Po desetih minutah se nam izza ovinka prikaže obnovljena Povharjeva domačija. Gremo po cesti nad hišo. Po nekaj korakih zapustimo cesto, ki gre naprej proti astronomskemu taboru in se nato priključi cesti Cenc – Javornik. Zavijemo levo v gozd do razcepa poti za Javornik in Pirnatovo kočo. Gornja steza gre na Javornik, spodnja proti Pirnatovi koči. Gornja pot sprva preči južno pobočje Javornika proti desni, nato pa se obrne naravnost navzgor proti vrhu. Hitro pridobivamo višino. Od razcepa do vrha Javornika je 20 minut.
Druga pot proti Pirnatovi koči je bolj položna in poteka po gozdnih poteh okrog južnega in vzhodnega pobočja Javornika. Po 15 min hoje po gozdu stopimo na travnat svet. Pred sabo zagledamo Medvedovo domačijo (Javornik 7) in brunarico pred njo, na mestu, kjer je stala prva koča. Naša pot se drži bolj levo, sprva ob robu gozda, nato pa čez travnik do poti, ki vodi od Medveda proti koči. Od razcepa do koče je 20 minut, s Šajsne Ravni 1 uro in 10 minut.

Pirnatova koča stoji na sedlu med Javornikom (1240 m) in Dednim vrhom (1217 m) na višini 1156 m nad morjem, kjer se razgleduje na Primorsko in Notranjsko. Kočo upravlja PD Javornik Črni Vrh. Odprta je ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ima 22 ležišč. Naslov : Javornik 6, 5274 Črni Vrh. Tu je točka Slovenske planinske poti, Notranjske planinske poti, Idrijsko-cerkljanske in mednarodne planinske poti Via Alpina. Žigi so v koči. Žig z vrha Javornika je vzidan pred kočo, pri vhodnih vratih.
Idrijska podružnica SPD je postavila prvo kočo na Javorniku že leta 1905. Svečano so jo odprli 4. avgusta 1907 in poimenovali po prvem predsedniku prof. Maksu Pirnatu (1875 – 1933). Koča je stala nižje od sedanje, nasproti Medveda (Javornik 7), kjer stoji danes brunarica. Pri Medvedu je bila spravljena prva vpisna knjiga pri nas, ki sta jo že leta 1876 prinesla začetnika slovenskega planinstva Kadilnik in Globočnik. V prvi vpisni knjigi beremo :

» Tam kjer naš Črni Vrh stoji,
Nad njim Javornik v nebo kipi,
Na vrhu stolpič je kamnit,
Raz njega razgled, lep, častit,
Tam z bratom svojim stala sva.
Naravo krasno gledala.
Pri tem sva srčno klicala:
Slovenski svet, ti si krasan.«
(11. avgust 1895 – Karol Rudolf)

Leta 1949 se je pričela gradnja nove koče. Odprta je bila 20. julija 1952. Do leta 2000 je s kočo upravljalo PD Idrija, nato pa novoustanovljeno PD Javornik iz Črnega Vrha.
Dostopi na Javornik : iz Črnega Vrha čez Gornje Lome 1h 45min , iz Črnega Vrha čez Šajsno Ravan 2h , od Kampelca (ICPP) čez Šajsno Ravan 2h , s Cola (SPP) 3h , iz Podkraja (SPP) 2h , od Abrama na Nanosu preko Podkraja (SPP) 4h , iz Hotedršice (NPP) 3h , iz Predjame preko Hrušice (Via Alpina) 3h 30 min , po cesti od Cenca (prelaz med Črnim Vrhom in Colom) 6 km – ni markirana, s Čavna preko Cola (SPP) 9h , od Vojkove koče na Nanosu mimo Abrama in Podkraja (SPP) 6h.
Na Javornik sta vsako leto organizirana dva pohoda: zimski, zadnji vikend pred božičem (od leta 1979) in nočni, na soboto najbližjo februarski polni luni (od leta 2001).

Izpred koče je do vrha Javornika po vzhodnem pobočju 10 minut. Javornik (1240 m) je s sosednjima Streliškim vrhom (1265 m) in Srednjo goro (1275 m) najvišja vzpetina Idrijskega hribovja. Že od leta 1972 stoji na vrhu lesen razgledni stolp. Sedanji je bil postavljen leta 2000.
S stolpa se odpre obširen razgled na vse strani. Za vzhodnim delom Idrijskega hribovja so obsežni gozdovi na Hrušici, za njo se dvigajo vrhovi notranjskega hribovja od Krima do Javornikov in Snežnika. Na vzhodnem obzorju seže pogled do Gorjancev in Kočevskega Roga. Na jugu so nam najbližji vrhovi nad Vodicami in Podkrajem: Križna gora (1168 m), Sv. Duh (1213 m), Srednja gora (1275 m) in Streliški vrh (1265 m). Za njimi se vleče hrbet Nanosa. Njegova prostranstva so pokrita z gozdovi. Na jugozahodni in zahodni strani se razprostira Trnovski gozd s Čavnom in Golakoma. Med masivom Nanosa in Trnovskim gozdom je prehod iz Vipavske doline proti Črnemu Vrhu. Tu vidimo del Vipavske doline in Krasa. Če je dobra vidljivost, vidimo tudi Jadransko morje. Na severu so na obzorju Julijci od Krna do Triglava, Karavanke s Stolom in Kamniške Alpe z vsemi vrhovi. Spredaj pa Idrijsko hribovje, Porezen, Škofjeloško pogorje z Blegošem, Polhograjsko hribovje s Toščem in Grmado ter Ljubljanska kotlina s Posavskim hribovjem.



Javornik - Črni vrh - Koševnik - Podroteja