Jelenk – Šturmovec – Vojsko 4 ure 30 minut

Vrh zapuščamo po položnem južnem pobočju in zelo pazljivo sledimo markacijam do lovske koče in dalje po poti do Prehoda, kjer prečkamo asfaltno cesto Sp. Idrija – Idrijske Krnice. Avtobusna povezava z Idrijo. Ob robu travnika se spuščamo do kmetije Jurice ( Idr. Krnice 39 ). Domačija, hlev in kašča še kljubujejo času. Na Kovku ( Idr. Krnice 38 ) smo v 15 minutah; hlev je podrt, napis Ta najbl dobra voda ne drži, ker ne teče več iz pipe. S terase je vredno pogledati proti Ledinskemu Razpotju, na Marutni ( Mrutni ) vrh, Gore, Cerkovni vrh in Lom. Mimo hiše je steza iz Idr. Krnic skozi Govšk v Kanomljo. Mi pa se po prijaznem kolovozu sprehodimo do Pocka ( Idr. Krnice 37 ). Tik pred hišo se nam nenadoma odpre pogled na Sp. Idrijo.Od hiše se spuščamo kar po cesti do odcepa v desno, dobra steza privijuga do križišča. Najširša cesta gre od Pocka v Kanomljo, naša ožja pa desno do Žirovčka ter med hlevom in hišo levo navzdol po vlažni poti, čez senožet do roba gozda in levo ob njem strmo navzdol do Šinkovca ( Sr. Kanomlja 25, 26 ; spominska plošča iz NOB ). Od Jelenka do Šinkovca je 2 uri in pol.
Prečkamo asfaltno cesto Sp. Idrija – Oblakov Vrh ( avtobusna povezava iz Idrije do Oblakovega Vrha ), prečkamo tudi Kanomljico in znani idrijski prelom, ki preseka celotno zahodno Slovenijo od Žage, Idrije vse do Kolpe. Seveda pa se ne ustavi na državni meji. ICPP preseka prelom še enkrat med Urbanovcem in Govekarjem. Kanomlja je več kot 10 km dolga dolina, ki se na Oblakovem Vrhu prevesi v dolino Hotenje. Pobočja so strma, večina hiš se stiska v breg, le redkokje je prostora za več hiš skupaj. V 16.stoletju je Kanomlja štela 120 hiš, več kot bližnja Sp. Idrija. Takrat so v dolini delovale fužine. Pot nadaljujemo mimo ribogojnice ( bife ), izvirov v Klamah, obnovljene kmetije Ovčjak pa čez Klavžarico ( Ovčjakarico ). Na ostrem ovinku je odcep h Kanomeljskim klavžam. Te klavže – vodne pregrade, so bile zgrajene v obdobju Ilirskih provinc po načrtih Idrijčana Jožefa Mraka na potoku Klavžarica, znanem tudi kot Ovčjaški potok. V Sp. Idriji ( 8 km) tik pred izlivom Kanomljice v Idrijco je bila lovilna naprava – 180 m dolge grablje. Ob vsakokratnem plavljenju je do grabelj prineslo 1.500 m3 lesa. Kanomeljske klavže so prenehale obratovati 1912. Spomladi 2005 so jih prenovili. Zbrana voda za klavžami sedaj služi za proizvodnjo električne energije. S prenovo je bil v celoti in prvič saniran enostaven, a učinkovit sistem za odpiranje klavžnih vrat v pretočnem kanalu. Preko klavž je dostop pod 27 m visok Klavški slap ter do Gnezda na Vojskarski planoti. Mi pa zavijemo na ovinku desno proti Zaklavžarju in levo po Zaklavškem griču na Brdo ( Gor. Kanomlja 42 ). Ob hiši je spomenik 9 žrtvam, sežganim 1. aprila 1945. Pri Šturmovcu ( Gor. Kanomlja 43 ) je žig; kadar je stara hiša zaklenjena, je žig v oknu levo od vhoda. Mogočna kmetija s freskami iz leta 1802, lepo kaščo leži sredi travnikov. Čeznje se po cesti podamo proti hiši Na Ciklu, a se odcepimo desno še pred njo. Po sprva kar strmi, a shojeni stezi pridemo do izvira s koritom, še malo navzgor pa smo pri Škratovcu ( Vojsko 47 ) na Vojskarski planoti. Domačija predstavlja tipično stavbo idrijskega območja iz 19. stoletja. Od Šinkovca do Škratovca je 2uri hoje.
Po asfaltu gremo mimo smučišča pod Školjem ( 1129 m), do Doma obšolskih dejavnosti Žig , avtobusna povezava z Idrijo. Vojskarska planota je planotast svet na nadmorski višini okoli 1000 m, Vojsko, naselje na njej, slovi kot najvišja vas na Primorskem in ena najvišjih v Sloveniji sploh. Prvič je omenjena v 14. stoletju; planota je posejana s številnimi samotnimi kmetijami. Nekatere so še ohranile zanimive prvine stare arhitekture. Cerkev sv. Jožefa je iz 17. stoletja, v dolini za njo je na Planini znamenje istega svetnika.



Vojsko - Hudournik