Šebrelje - Jagršče - Jelenk 4 ure

Asfaltirana cesta se Pri križu zravna in postopoma dviga skozi Kurji vrh na Lasce (lovski dom – prenočišča); naprej je makadam – do Oblakovega Vrha oz. Krnic in Jagršč.
Mi pa se pred ostrim ovinkom spustimo levo navzdol na makadamsko cesto (smerna tabla, puščica na drevesu). Hodimo nad slikovito grapo Kopačnice, kjer je bila med NOB partijska šola (spominska plošča). Slap v bližini. Dostop je možen z več strani, tudi po grapi z Reke. Kmalu se približamo Sjavnci (Šebrelje 67). Mimo hiše se dvigamo po vozniku do prevala Stržejca, kamor pripelje (z desne) tudi nemarkiran voznik mimo Pšenka iz Šebrelj. Po strmi stezi, ki se v ključih spušča po poraščenem slemenu, se spustimo v sjavnško (sevniško) grapo. Čez mostiček gremo na drugi breg in po stezici v vznožju vlažnih skal (rastišče mastnic) pridemo do Kašperja (Jagršče 14), domačije na levem bregu potoka. Ob Sevnici je možen prehod na Reko. Do sotočja s Kopačnico je precej zaraščeno, vseskozi pa zelo slikovito (tolmuni, brzice...). Ob vodi so bili nekdaj mlini (Čufrov), med NOB bolnica, po vojni pa dve manjši hidroelektrarni. Po dobrem kolovozu (desno) se dvigamo iz grape in kmalu zagledamo hiše nad sabo. V Polju (levo) so še ohranjene razvaline stare cerkvice iz leta 1493. Po strmem vzponu pridemo v vas. Žig dobimo v gostilni Na brdu (Jagršče 2) nasproti cerkve, kjer se lahko tudi okrepčamo. Iz Šebrelj smo za pot porabili dobro uro. Iz vasi, še zlasti s hribčka za cerkvijo, je izreden razgled na dolino Idrijce, Cerkljansko ter vrhove nad njo.
Začetki vasi segajo v 12. stoletje. V tolminskem urbarju iz leta 1377 je vas imenovana kot Jagodisca (Jagodišče – od jagodičja, ki je zraslo na poseki). Med vojno je bila požgana (istega dne kot Šebrelje) in po vojni trudoma obnovljena. Jagršče so prijazen kraj v občini Cerkno, Jagrščani (približno 30) pa dobrosrčni, gostoljubni, zvesti svojim grivam (strminam) in zmeraj pripravljeni pomagati drug drugemu. Velja si ogledati tudi cerkev sv. Uršule iz leta 1787 (del pentagrama). Dobro vzdrževana asfaltirana cesta povezuje Jagršče z dolino (4,5km do Straže), pohodniki in kolesarji pa se po strmih stezah radi spuščajo v Kopačnico in Jelje ali po zelo razglednem hrbtu, Čufrovem oz. Jeljskem griču (severno), do Idrijce na Reki. Naša pot pa se mimo cerkve in pokopališča usmeri proti Krnicam. Desno ob cesti je spominsko obeležje, postavljeno okrevališču vojne partizanske bolnice Pavla, ki je med vojno (1944-45) delovalo na tem področju in kjer se je zdravilo okrog 170 ranjencev. Levo je odcep za Masore, nas pa cesta pripelje v gozdiček, kjer je ob poti zanimiva kapelica, ki so jo domačinom, padlim v 2. svetovni vojni, postavili sovaščani (10 minut hoje). Zapustimo cesto Šebrelje – Krnice in krenemo levo (Jelenk – Krnice) po dobrem vozniku. Kmalu stopimo iz gozda in po strmi stezi pridemo na Stržnico, zaselek z nekaj hišami. Hiše, ki so desetletja samevale, nekatere se tudi že porušile, sedaj lastniki pridno obnavljajo. Marsikje ob poti Jagršče – Stržnica so vidni okameneli ostanki organizmov, zlasti polži, amoniti, školjke. Tod poteka tudi Slovenska geološka pot, ki se preko Krnic nadaljuje v Kanomljo. Čez Kališe se pot vzpenja proti Rupi (Idrijske Krnice 23). Levo spodaj v grapi je zapuščena hiša V peklu, kjer se je med vojno v oddelku SVPB Pavla zdravilo 120 ranjencev. Bolnica je bila izdana in ker Nemci ranjencev niso dobili, so se znesli nad domačini (zločin pri Erjavcu v Masorah). Markacije nas usmerijo preko pašnikov in skozi gozd do glavne ceste skozi Krnice. Tu je tudi spominska plošča, posvečena bolnici ter sanitetni postaji št. 2, ki je delovala v bližini. Naselje Idrijske Krnice tvorijo posamezne kmetije, ki so raztresene po planoti na višini okrog 1000 m. Središče naselja je Rajda, kjer stoji cerkvica sv. Florijana ter Zadružni dom s kulturno dvorano. Krničani, ki se jih je prijel vzdevek Vrhovci, so zelo gostoljubni, kar se kaže skozi razne prireditve, ki jih med letom organizira Turistično društvo. Najstarejša prireditev je gotovo pohod na Jelenk na binkoštno nedeljo v organizaciji PD Idrija. Tradicionalen je nastop vaških godcev še v času zime. Vsako leto v maju poteka šmarnično romanje od Želina do Idrijskih Krnic, ko se združijo romarji iz župnij Cerkno, Sp. Idrija, Otalež, Jagršče in Šebrelje. Čez Krnice vodi tudi tradicionalni pohod Po poteh prenosa ranjencev z Želina na Vojsko. Ob koncu poletja pa je na prireditvenem prostoru v Pancali etnološka prireditev Oglarska nedelja, z raznimi igrami in tekmovanji. Posebno mesto med prireditvami pa ima Florijanova nedelja v začetku maja, ko se ob cerkvici zberejo domačini ter romarji in gasilci iz vseh okoliških krajev in društev. Cerkev sv. Florijana so začeli graditi leta 2000 po idejnem načrtu Cveta Kodra, na mestu prejšnje, v nekdanjem skladiščnem prostoru urejene cerkvice. Cerkev krasi neprecenljiv mozaik, ki ga je izdelala skupina pod vodstvom patra in umetnika Marka Ivana Rupnika. Izdelan je v dveh delih: sv. Florijan zunaj pri vhodu, v notranjosti pa na eni strani sv. Joahim in Ana in na drugi Devica Marija z Jezusom. Prizadevnim Krničanom ga je podaril župnik Franc Kavčič, kot priznanje za njihovo delavnost in vztrajanje v teh hribih, za njihovo gostoljubnost in veselje do življenja, kar potrjujejo številne mlade družine.
Iz Rajde se odpravimo navzgor, približno 5 minut po asfaltu (smer Sp. Idrija), nato pa nas puščica usmeri levo na gozdno stezico. Ko smo iz gozda, jo uberemo kar čez travnik (če ni visoke trave) ali ob robu na dober voznik, ki nas pripelje do kmetije Na Kalu (Idrijske Krnice 35) na vrhu hriba (1057 m). Imenitno razgledišče. Pred nami je Cerkljanska s Kojco, Poreznom in Črnim vrhom (smučišče), desno Škofjeloško hribovje z Blegošem, zadaj Karavanke in Kamniške Alpe. Za Kojco se vleče dolga veriga gora vse tja do Krna, Kanina in Matajurja, zadaj pa se lepo vidi Triglav. Mimogrede lahko stopimo še na bližnji Brezov grič. Iz Jagršč do Kala je približno 2 uri hoje.
Po senožetni stezi nadaljujemo v severovzhodni smeri. Po kolovozu ob robu gozda se spustimo do glavne ceste, kjer je pri Sedeju spominsko obeležje dvema usmrčenima partizanoma. Naprej gremo kar po asfaltu, približno 15 min do Cesarja (Idrijske Krnice 42), kjer je bilo nekdaj planinsko zavetišče. Tik pred domačijo skrenemo levo (smer Masore, Jelenk). Po nekaj metrih nas markacije povedejo desno, na zgornjo staro vojaško cesto, ki nas mimo Fajfka (Idrijske Krnice 51) in italijanskih kavern v pol ure pripelje na vrh Jelenka (1107 m). Iz Jagršč 3 ure hoje. Žig in vpisna knjiga. Senožeti so obkrožene z gozdovi, ki zastirajo razglede, zato se mimo zapuščene kmetije Jelenkar napotimo po kolovozu tik nad hišo na razgleden travnik z lovsko opazovalnico. Pod nami je dolina Idrijce, čez njo pa Idrijsko – Cerkljansko hribovje z naselji po pobočjih, čez Blegoš kukajo Kamniške Alpe, čez Ratitovec pa Julijske in Karavanke. Ta del poti ni označen. Vračamo se mimo hiše na vrh. Nekdaj je bil na binkoštno nedeljo pred hišo semenj in v spomin nanj je vsako leto pohod na Jelenk na binkoštno nedeljo. Senožeti in travnike krasi bogata flora – v maju in juniju tod bogato cvetita avrikelj in kranjski jeglič, v težje dostopnih skalah tudi idrijski jeglič, ne manjka niti kukavic. Iz Spodnje Idrije je na vrh Jelenka označena zahtevna pot skozi Kendove robe in nezahtevna, a tudi označena, mimo Graparja.



Jelenk - Šturmovec - Vojsko