IZ ZGODOVINE DRUŠTEV

Planinsko društvo Idrija

Kdo je bil začetnik planinstva v Idriji, ni znano. Posredno so utirali pot botaniki: Scopoli, Hacquet , Freyer in Fleischman, ki so živeli v Idriji od leta 1750 do 1850. Pestro planinsko cvetje je vodilo te može v okoliške hribe, kjer se niso navduševali le nad lepim cvetjem, temveč tudi nad lepimi razgledi z okoliških hribov: Javornika, Jelenka, Porezna, Hleviš, Vojskarske planote...
Nestorja slovenskega planinstva Kadilnik in Globočnik sta že leta 1876 položila na Javorniku pri kmetu Medvedu vpisno knjigo, se vanjo vpisala in priložila svoji fotografiji. Novo pot v razvoju organiziranega idrijskega planinstva v Idriji je začel Makso Pirnat, ki naj bi bil prvi planinec v Idriji.
Dne 11. januarja 1904 je bil ustanovni občni zbor Idrijske podružnice SPD. Štela je 42 članov, predvsem meščanov, rudarji so stali ob strani. Prvi redni občni zbor je bil 9. aprila 1904, ki je že sprožil zamisel o gradnji koče na Javorniku in 4. avgusta 1907 je bila otvoritev Pirnatove koče na Javorniku.
Člani društva so potem označili poti na več vrhov na Idrijskem. Prva svetovna vojna in prihod Italijanov, ki so prepovedali delo društev, je zavrlo nadaljnje delo. Po 2. svetovni vojni leta 1946 je bilo PD spet obnovljeno in je imelo 53 članov. Leta 1950 jih je bilo že 1119, potem je padlo na okoli 500, okrog leta 1980 se je številka ustalila – 800 članov. Od leta 2000, ko je bilo članstva manj kot 200, se je le-to do lani ( 2007 ) vzdignilo na 296 članov.
Ker je bila stara koča na Javorniku razpadla ( pred popolnim uničenjem jo je rešil sosed Medved), so se odločili za gradnjo nove, večje in otvoritev je bila 20. julija 1952. Leta 2000 je upravljanje koče prevzelo novoustanovljeno Planinsko društvo Javornik iz ČrnegaVrha.
Leta 1953 je PD Idrija pričelo z gradnjo koče na Hlevišah, ki je bila otvorjena 19. junija 1955. Leta 2005 smo praznovali 50-letnico koče, ki je bila za to slovesnost posodobljena.
Upravni odbor PD Idrija je leta 1959 dal pobudo za preureditev Blažkove hiše na Vojskem v planinsko postojanko. Rudnik živega srebra jo je odkupil, preuredil in kasneje tudi lastništvo prenesel na PD Idrija. S postojanko so bili preveliki stroški in leta 1982 je stavbo prevzelo Športno društvo, zdaj ( 2008 ) pa je v rokah Centra za šolske in obšolske dejavnosti.
Opustili so tudi zavetišče na Sivki, ki je bilo v letih od 1949 do 1976 v nekdanji italijanski vojašnici – kaverni.
Planinsko zavetišče na Jelenku nad Spodnjo Idrijo je prenehalo delovati z upokojitvijo oskrbnice Malke leta 1998.
Dejavnost društva se najbolj razmahne v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Vsi odseki so izredno aktivni, njihova dejavnost pa zelo pestra. V ta čas spada tudi organizacija zimskega spominskega pohoda na Javornik (1979 – prvič) pa otvoritev plezalne poti skozi Kendove robe, ki so jo nadelali alpinisti (1979), odprtje Idrijsko-cerkljanske planinske poti skupaj s PD Cerkno (1979) in planinski maraton Pavla (prvič 1981) – takrat novost in zelo odmevna prireditev.
Tudi danes se društvo lahko pohvali z aktivnim delovanjem v vseh zvrsteh planinske dejavnosti. Mladinski odsek, ki deluje brez prekinitev od ustanovitve, je še posebno marljiv. Občasno izdaja glasilo Naše poti, izvaja planinsko šolo in planinske tabore in skrbi za osveščen naraščaj v planinskih vrstah.
Alpinistični odsek, ki se je razvil iz alpinistične sekcije pod okriljem AO Ljubljana Matica, je bil ob ustanovitvi 1975 edina samostojna alpinistična organizacija na Primorskem. V njenem okrilju se je razvijalo tudi športno plezanje. 1989 so poskrbeli za umetno steno v Športnem centru.
Športni plezalci so 1991 ustanovili svoj odsek. AO Idrija je 1988 uredil plezalni vrtec v Strugu. Največje uspehe so dosegli s prvo primorsko odpravo na Aconcaguo l.1981 ( Z. Gantar) in istega leta z vzponom po južni steni Daulagirija ( E. Tratnik) ter z vzponi, ki jih je nizal najuspešnejši, pokojni Slavc Svetičič. Po letu 1998 je odsek ponovno oživel (alpinistična šola, plezalni tabori, odprave v tujino, novo plezališče na Marofu...).

Markacijski odsek skrbi za vzdrževanje Slovenske planinske poti. Leta 2002 je bila čez ozemlje PD Idrija speljana pot Via Alpina, ki povezuje 8 alpskih držav. Tudi za označitev te poti prek našega ozemlja skrbi naš odsek. V letu 2007 pa smo na novo označili svoj del Idrijsko – cerkljanske planinske poti, ki bo praznovala svojo 30-letnico ( 2009 ).
Tudi izletništvo za odrasle je ponovno oživelo (približno 20 izletov letno), trudimo se, da na vodenih izletih odkrivamo predvsem svojo okolico. Društvo nadaljuje tradicijo z vsakoletnimi pohodi za 8. marec na Hleviše, na binkoštno nedeljo na Jelenk, sodeluje na Poti prenosa ranjencev z Želina do Vojskega ter organizira pohod po gričih okoli Idrije.
Ob 100-letnici društva leta 2004 smo izdali zbornik 100 let naših poti, PZS je društvu podelila Jubilejno listino, Občina Idrija pa nagrado Jožefa Mraka.

Planinsko društvo Cerkno

Ustanovljeno je bilo na občnem zboru 28. februarja 1904. Že prej je bilo 11 članov vključenih v Soško podružnico SPD v Tolminu. Podružnica je ob ustanovitvi imela 57 članov, obsegala pa je Cerkljansko s Poreznom, Blegoš in Baško grapo s Črno prstjo ter sosednjimi vrhovi. V letih 1904 – 1905 so člani markirali poti na Blegoš in Porezen ter na Črno prst. Trije člani pa so bili določeni, da raziščejo jamo v Ravnah. V letu 1905 so organizirali skupinski izlet v Bohinj (skozi predor Podbrdo – Boh.Bistrica).
Na tretjem občnem zboru 1906 so že razpravljali o gradnji koče na Poreznu, ki je bila 11. avgusta 1907 tudi že otvorjena. V letu 1908 so člani napravili prvo skupno turo na Triglav. Kočo na Poreznu je to leto obiskalo 200 planincev. Zadnji občni zbor pred I. svetovno vojno je bil 6. januarja 1914. Podružnica je imela v tem letu 65 članov.
Po I. svetovni vojni sta bila še dva občna zbora, zadnji 1922. leta, ker so italijanske oblasti društvo razpustile. Po drugi svetovni vojni je bil ponovni občni zbor 13. julija 1946, ko so člani že razpravljali o obnovi koče na Poreznu. Stara koča je bila namreč povsem porušena. V planinsko postojanko so preuredili bivšo italijansko vojašnico tik pod vrhom Porezna. Otvoritev koče je bila 14. avgusta 1949, skupno z odkritjem spomenika NOV na vrhu Porezna.
V naslednjih letih je bilo društvo zelo dejavno na področju markiranja poti. Postopoma so odpirali še druge postojanke, tako na Robidenskem brdu in v Počah. V letu 1958 je PD prevzelo od LD Cerkno v svojo last preurejeno vojašnico na Črnem vrhu. Kasneje je bilo odprto tudi zavetišče na Bevkovem vrhu in v Ravnah. V teh letih beležijo bogato izletniško dejavnost v Julijske in Kamniško – Savinjske Alpe, manjše skupine in posamezniki pa tudi v tuje gore, kot npr. na Grossglockner, v švicarske Alpe, na Mont Blanc ter v italijanske Dolomite. Število članov, predvsem mladih, je začelo naraščati po letu 1970 predvsem po zaslugi nekaterih učiteljev na OŠ; leta 1975 je bil ustanovljen MO. Leta 1973 je bila dograjena vozna pot na Porezen, tako je bil rešen še eden velikih problemov cerkljanskih planincev. Ob praznovanju 70 – letnice društva ter 30 – letnice osvoboditve je bilo na Poreznu več množičnih prireditev. Takrat je bil sprejet sklep o organiziranju zimskega pohoda, vezanega na zgodovinski datum 24. marec 1945. Prvi pohod je bil 28. marca 1976. Ves ta čas pa je zorela ideja o razširitvi planinske postojanke na Poreznu. Okrog leta 1980 so se začele priprave za dograditev oz. nadgraditev obstoječe stavbe z leseno konstrukcijo.V tem času je društvo štelo okrog 1000 članov. Veliko dela in sredstev je bilo vloženih, izdatno so pomagala vsa lokalna podjetja, PZS, gasilsko društvo in davški kmetje, ogromno je pomenila pomoč nekdanje armade, ki je s helikopterjem prepeljala 163 m3 lesa. Opravljenih je bilo 14.180 prostovoljnih ur. Dom je bil svečano odprt 14. septembra 1986. Leta 1996 je bil postavljen solarni sistem, ki rešuje oskrbo z električno energijo, kar pomeni izreden prispevek k ohranjanju okolja.
Danes ima PD Cerkno v lasti le planinski dom na Poreznu. Leta 2001 je prenehalo delovati zavetišče na Robidenskem brdu, že nekaj let pa ne obratuje tudi koča na Črnem vrhu, kjer se je zataknilo pri urejanju lastništva.
Dejavnost PD Cerkno je tudi danes zelo živahna. Gospodarski odbor skrbi za delovanje in vzdrževanje planinske koče, markacijski odsek označuje in vzdržuje preko 100 km planinskih poti, vodniško-izletniški odsek organizira okrog 20 planinskih izletov letno, mladinski odsek je tudi zelo dejaven, po več letih je bila spet izvedena planinska šola, na OŠ uspešno dela planinski krožek, poleg izletov so tu še razne druge dejavnosti, kot npr. pohod z baklami in sankanje. Zelo uspešni so alpinisti, na novo je ustanovljen odsek za varstvo gorske narave.Gotovo pa je društvo najbolj poznano po organizaciji zimskega pohoda na Porezen, prav vsako leto od leta 1976. Enako dolgo zgodovino ima letno srečanje planincev na Poreznu, ki pa po številu udeležencev ne dosega zimskega. Naslednja velika investicija, ki je v fazi priprave, je elektrifikacija koče na Poreznu in oskrba s pitno vodo.

Planinsko društvo Javornik Črni Vrh

Ustanovni občni zbor Planinskega društva je bil 18. marca 2000 v Črnem Vrhu. Udeležilo se ga je okrog 50 ljudi, predvsem domačinov iz Črnega Vrha in bližnje okolice. Izvoljeno je bilo predsedstvo in prvi predsednik, ustanovljeni odbori in odseki društva. Marljivi člani so se takoj lotili dela. Že v novembru istega leta je bil postavljen nov razgledni stolp na vrhu Javornika. 19. decembra leta 2000 dobi društvo v upravljanje dotrajano Pirnatovo kočo, ki jo je v naslednjih letih povsem obnovilo. Vseskozi so člani društva aktivni tudi na drugih področjih. Veliko se dela z mladimi. Ti se redno udeležujejo tekmovanja Mladina in gore (regijski prvaki; šesti na državnem tekmovanju). Dejavni so tudi ostali odseki. Odsek za izletništvo redno organizira izlete po domačih hribih in tudi po tujih gorah (Mont Blanc, Grossglockner itd.). Markacijski odsek vzdržuje planinske poti na Špičasti vrh, Čelkov vrh in Javornik v skupni dolžini preko 30 km. Vsako leto PD organizira dva pohoda na Javornik, zimskega v decembru v spomin na padle borce Gradnikove brigade in nočnega ob februarski polni luni (od 2001).



Geološki sestav ozemlja