UVODNA BESEDA

Zamisel o poti, ki bi vodila po vrhovih in skozi zanimive točke našega območja, je med idrijskimi planinci živela že v preteklosti. Toda šele po letu 1975 so začeli resneje razmišljati o uresničitvi in se dogovarjati s sosednjim cerkljanskim planinskim društvom.
Ker je bil starejši predlog Lada Božiča preobširen, so se odločili za krajšo varianto Rafka Terpina in jo dopolnili Ciril Kumar, Janez Jeram, Lado Sedej, Saša Sarnavsky in Anton Razpet. Imenovani so traso razdelili na odseke, markirali vsak svoj del in ga tudi opisali. Poleg teh so pri nastajanju vodnika sodelovali še Valerija Peternelj, Anica Tratnik, Franci Čadež, Ivan Hlača, Blaž Čuk, Ivan Gantar in Marijan Rupnik (takratni predsednik PD Idrija). Vodnik je uredil Franci Čadež, lektoriral pa Andrej Černilogar.
Tako je prišlo 1979. leta ob 75-letnici obeh društev do odprtja nove Idrijsko-cerkljanske poti. Kar nekaj let je bila ta pot silno popularna. Privabila je domače planince, starejše in mlajše, pa tudi mnogi nedomačini so odkrivali to našo enkratno pokrajino. Vodnik je bil kmalu razprodan, prav tako tudi kasnejši ponatis.
V naslednjih letih je pot doživljala usodo mnogih takratnih pešpoti, prepuščena naravi in vsakovrstnim spremembam. Spraznile so se mnoge kmečke domačije in nekdanje košenice s potmi so se vztrajno zaraščale. Tako so bili nekateri predeli že povsem neprehodni, drugi pa uničeni. Tako stanje v naravi pa že zdavnaj ni več ustrezalo opisu poti v vodniku.
Vse več je bilo glasov, tako v društvu kot tudi izven, o obnovitvi nekdaj tako imenitne poti. Medtem, v tridesetih letih, je tudi sicer prišlo do velikih sprememb. Nekdanjo Jugoslavijo je zamenjala nova država Slovenija, iz enotne idrijske občine sta nastali dve (še cerkljanska), dvema planinskima društvoma se je pridružilo še črnovrško društvo. V planinstvu na Idrijskem so se medtem zamenjale generacije, mladi so prevzeli vodstvo v društvu in odsekih in dejavnost je po letu 2000 spet zaživela. Tako so tudi dogovarjanja o obnovitvi ICPP med tremi planinskimi društvi kar hitro stekla.
Markacisti so vsak na svojem področju pregledali stanje poti in se lotili dela. Najbolj opusteli in zaraščeni so bili nekateri odseki na Idrijskem, zato je bilo treba smer poti prilagajati terenu, se usmeriti na pešpoti, ki so v uporabi. Tako je prišlo do odstopanj od prvotne poti na nekaterih relacijah: iz Kanomlje na Vojsko in po Vojskarskem, na Črnovrškem, kjer je vključen tudi razgledni Špičasti vrh, s Porezna čez Vrh Ravni naravnost v Zakojco...
Pri opisu poti smo se zgledovali po nekdanjem vodniku iz leta 1979. Vnesli smo spremembe, dopolnili tekst, marsikatera področja pa opisali na novo – vsako društvo na svojem področju. Zbrali smo veliko informacij o kulturno-zgodovinskih objektih in znamenitostih ter drugih naravnih zanimivostih. Posebej smo opozorili na tiste znamenite objekte, ki so le streljaj od naše poti in si jih velja ogledati (npr. lepo obnovljene Kanomeljske klavže, arheološko najdišče Divje babe pod Šebreljami itd.). Prav tako smo preuredili in dopolnili tekste o flori in favni ter geološkem sestavu ozemlja. Vsako društvo pa je pripravilo kratek pregled svoje planinske dejavnosti.
Ker se zadnja leta domačini spet vse bolj zanimajo za svojo okolico, bo vodnik z zemljevidom imeniten pripomoček, vabljiv tudi s svojimi fotografijami.
Kdor bo prehodil pot, bo ne le spoznal reliefno izredno razgibano pokrajino, ampak se naužil imenitnih razgledov z naših vrhov, užival v razkošju barv, prisluhnil žuborenju številnih potočkov, brzic, slapov, obogatil svoje vedenje o mnogih etnografskih, prirodoslovnih in drugih zanimivostih, se zaustavil ob spominskih obeležjih, poromal v čase, ko so predniki poselili te kraje in začutil, da grape, senožeti, doline in vrhovi niso le kos prsti, ampak skrivajo v sebi bogato zgodovino naših prednikov, ki so svojo zemljo z ljubeznijo in s krvjo branili in obranili pred tujci. In pogled bo poromal preko Idrijce do samotnih domačij in vrhov nad njimi in toplo mu bo pri srcu... Še se bo vračal.
Pot je dolga 184 km po razgibanem svetu od Porezna do Javornika. Označena je z običajnimi Knafelčevimi markacijami, včasih z dodano strešico. Kontrolnih točk z žigi je 25. Primerna je za vsakogar, v vseh letnih časih, tudi pozimi, če ni snega. Še posebno pa bi povabili mlade, da bi načrtno spoznavali svoje bližnje kraje.
Prenovljeno in dopolnjeno Idrijsko-cerkljansko planinsko pot odpiramo ob 105. obletnici planinskih društev Idrija in Cerkno ter 30-letnici odprtja ICPP.



Iz zgodovine društev