Planinski izlet na Jalovec 18. in 19. avgust 2007


Udeleženci: vodnik Branko Vidmar, pomočnik Matic Vidmar, + 6 planink + 1 planinec

1. dan : Loška Koritnica - Čez Brežice - na vrh Plešivca - nazaj na sedlo - na preval Škrbina za Gradom - na vrh Malega Ozebnika-čez pode - okrog Špička do Zavetišča pod Špičkom

Na Koritniški planini (okoli 900m ) čez potok ter po melišču do izteka grape. Velika markacija nas povabi v steno, opremljeno z žico in klini. Strmina je spoštljiva, posebej na začetku. Potem se malček zmanjša, v zadnji krnici pod sedlom je zanimivo pisano kamenje. Preval Čez Brežice ( 1980 m ) dosežemo v slabih 3 urah. Desno dobro shojena steza pelje na Plešivec (2184 m), lahek dostop, lep razgled, a nam ni bil namenjen. Čez preval pot pelje na planino Balo in v Bavšico, nas pa navzgor ob žici ( kratko) na trave ter po izpostavljeni gredini ( klini, žice ) v strmo grapo ter na Škrbino za Gradom ( 2270m ) med Malim Ozebnikom ( mimogrede smo se vzpeli še nanj - 2324 m ) in Pelcem nad Klonicami. Do Zavetišča pod Špičkom je od tu kratka : po melišču navzdol, malo po podih ter okrog Špička, ves čas s pogledom na Prisojnik, Razor, Špik, Lepo Špičje, Triglav......res razkošni pogledi in sproščujoč sprehod. V koči smo bili prijazno sprejeti in nahranjeni tudi, za čez noč pa je za 9 ljudi pripadalo 5 jogijev... vrhunec sezone je....

2. dan : Zavetišče (2064m ) - okrog Velikega Ozebnika ob žicah in klinih ter po policah in čez pragove Na Jezerca. Srhljiv pogled v Loški žleb, z desne se priključi pot iz Tamarja. Po srmih policah ob klinih in zajlah na vršni greben, malo nas skrbi, ker se nad vrhom podijo megle. Odprto za poglede v dolino ter na Mangart, ki je sijajen, ves obsijan s čudovito svetlobo. Tudi Zahodni Julijci so brez megle, prav tako Kaninska skupina. Za kratek čas vidimo Visoko Ponco ter Šite,Travnik, potem pa megle premagajo sonce in pokrijejo vrhove. Za pot do vrha je treba 2 uri in pol. Spust ni enostaven! Pazljivo se spustimo Na Jezerca in naprej proti Jalovčevemu ozebniku ( kuloar ), ki je skoraj povsem brez snega; pot skozenj je zaprta. Po sitnem melišču jo mahnemo navzdol, smer Jalovška škrbina oz. Mali Kot. Mimogrede ošvrknemo opozorilo ZA IZURJENE, ko pa pridemo vrh stene in se ozremo navzdol, glooooboooko, se ga spomnimo. Kar uro in pol smo se spuščali navzdol, utihnili - e smo....to smer bi lahko imenovali KO PLANINKE UTIHNEJO. Medtem je tudi sonce pogrevalo naše hrbte in nas spremljalo, ko smo se mimo lovske koče spustili v Zadnjo Trento po neverjetno mehki, z listjem posuti stezi. Pravi balzam za utrujena kolena.

Pogled na prehojeno pot in vrhove nad Trento je bil občudujoč in ponosni ter zadovoljni smo obnavljali našo pot in vtise, ki bodo ostali v našem spominu.


Tinka Gantar