OKOLI GODOVIČA


Kako v enem zamahu obiskati botanične, geološke, arheološke in ostale zanimivosti okoli Godoviča, pa da ne bi bilo preveč hoje? Na pomoč nam je priskočil vodnik Branko, domačin iz Godoviča in nam predlagal lep izlet, ki smo ga začeli v Zali, končali pa v Idriji pri pokopališču. S počitki vred smo bili na poti okoli 7 ur.
V Zali ( Baraka) smo prečkali most in po stezici, ki se je vzpenjala po grebenu sopihali proti Brdu. Komaj dobro se je zdanilo, ko smo čez mehko zaobljene travnike Brda zagledali sivi Skalovnik ( 604 m) s francosko cesto in feldbanom. Nekaj novih hiš, postavljenih poleg stare domačije, je dom samih Vidmarjev. Njihov najbližji sosed je Guštin , postavljen ob robu planotice. Po Sončni rebri smo se spustili v Grapo k še enemu Vidmarju. Hiša stoji ob vznožju brega. Pred njo pa do potoka Grapa, ki teče po lepi, ravni dolini istega imena, leži travnik z majhnim vrtom. Bela makadamska cesta se vije po robu doline, potok je zgladil dno in bregove struge, da so gladki in se čista voda ljubka preliva preko belih plošč. Najlepša dolinca na svetu, je razneženo povedal Branko, ki je tu preživel kar nekaj svojih otroških poletij. Drobčkane ribice so bliskovito švignile pod kamne, ko smo se ustavili na bregu potoka in se sklanjali nad vodo, iščoč s pogledi rake, ki so (bili) v potoku. Ob njem raste tudi postavni brin, ki je z višino nekaj pod 10m eden izmed večjih in smo nedolgo tega lahko o njem brali v tem časopisu. Tudi nekaj tis je ob poti, pokusili smo oparnice (trnulje, plodove črnega trna), ki so nam dobro »zategnile frise«, ker še niso bile omedene. Slana jih mora opariti, takrat so boljše.
Iz Grape smo šli h kačasti smreki, ki stoji v strmem bregu in je izmed desetih v Sloveniji rastočih največkrat omenjana in najslavnejša. Po slemenu smo krenili proti Godoviču. Sv. Urban je vabil k maši, vabili so tudi rovi pod preluknjanim Kaštelom, a so žal vhodi vanje zasuti. Do ceste v bližini Loga smo prehodili pognojeni travnik, ponikva na njegovem robu še ni pogoltnila vse vode. Prečili smo keltiko, nismo pa prestopili meje med alpskim in dinarskim svetom, ki je označena na trgu pred cerkvijo.
Na Jelenšek (817 m) smo se dvigali po shojeni stezi skozi gozd. Še sto let nazaj je bilo pobočje skoraj golo. Na vrhu je predzgodovinska naselbina, obdana s suhim zidom, v bližini je grobišče (nekropola). V grobovih so našli meče, osti sulic, bojne sekire, fibulo. Sedaj je vrh poraščen, na pobočju je pa še slutiti obzidje in terase. Nekdaj je bila to točka, s katere so imeli dober pregled nad okolico.
Domačija Na Pesku ima pravo ime; v okolici je nekaj odprtih kopov peska, blizu hiše raste peta najvišja lipa v Sloveniji, pravi ponosno gospodar. V bližini je tudi »jurski park«, šest okamnelih odtisov stopinj dvonogega kuščarja, prednika dinozavra, ki je pred 220 milijoni let , ko je bila na tem mestu laguna, capljal po njenem mehkem blatu. Preko vzvalovanih pašnikov je hladno pihalo, čakali smo na sonce, a ni premagalo oblakov, sicer bi s tega mesta preko Peči videli Triglav.
Sledil je dolg spust na Pustoto ob rečici Zali, mimo domačije Menart, Lenarta na desni smo le ošvignili s pogledi. Ja, zdaj pa navzgor, po prvem asfaltu na današnji poti, potem pa mimo Kališča po senožetih h Kumru ( Serženta). Če bi slutili, da nas zgoraj čakata kava in razkužilo na verandi, bi šlo še hitreje. Hvala, Marija, prileglo se je tako, da smo se le s težavo poslovili. Še malo po asfaltu, že so nas pri Govekarju ustavili in postregli. Tam nas je dohitela skupina, ki je po Idrijsko- Cerkljanski poti prišla s Sivke.
Po kateri poti bomo šli navzdol? Čez Govekarjev (Zagodov) vrh, nad Zalo, po Skrniku? Odločili smo se za slednjo, izbrali kolesarsko traso. Skozi drevje smo zagledali mogočna poslopja v Ljubevču, čudili smo se »skakalnicam«, preko katerih »letijo« kolesarji, sicer pa gledali pod noge, kajti pot je bila gladka.
No, to je bil letošnji izlet Planinskega društva Idrija v neznano. Težko je verjeti, a je res: na tej poti je bilo kar nekaj neznanega - sedaj pa ni več, vsaj za deset udeležencev. Pot pod noge pa jih boste spoznali tudi vi. Do vseh, razen na Jelenšek, se lahko pripeljete tudi z avtom.



Tinka Gantar

Slike