1904 - 2004

Leta 1893 je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo in naša podružnica je bila med prvimi petnajstimi v takratni državi. Ustanovni shod društva je bil 11. januarja 1904 v idrijski čitalnici. Pobudnik in ustanovitelj je bil Makso Pirnat - profesor na idrijski realki.

Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo 16 planinskih navdušencev, katerim se je kmalu pridružilo še 26 članov. Mesec dni po ustanovitvi je bil sestavljen prvi podružnični odbor z načelnikom Maksom Pirnatom. Na prvem rednem občnem zboru v aprilu je bila predlagana gradnja koče na Javorniku, ki je bila otvorjena leta 1907. V tem obdobju je bilo markiranih tudi mnogo poti, npr. Na Javornik , Tisovecv, Otlico, Jelenik, na vrh svetih treh kraljev, ... Organizirali so razna predavanja, izlete, družabna srečanja. Pri Likarci so naredili drsališče in skrbeli za sankališče. Leta 1914 so se z zadovoljstvom ozirali na prvo destletje delovanja. Članstvo se je povečalo na preko 100.

Žal pa je delovanje društva prekinila 1. svetovna vojna. Po njej je bila z na novo postavljeno državno mejo naša podružnica ločena od svojega matičnega Slovenskega planinskega društva. Idrijsko društvo je bilo obnovljeno leta 1925 in je skušalo nadaljevati dobro začeto delo, a je italjanska oblast prepovedala delovanje za vsa društva. 2. svetovna vojna je planinstvo na idrijskem zelo oslabila, le koča na Javorniku je še kljubovala in sicer po zaslugi bližnjega kmeta, ki je v njej skladiščil seno, tako da je okupator ni požgal. Na pobudo alpinista Karla Tarterja je bil leta 1945 organiziran informativni sestanek, januarja 1946 pa je že bil ustanovni občni zbor novega društva, ki se je priključilo Fizkulturnemu društvu Rudar kot planinska sekcija. Ta kombinacija se ni obnesla in leta 1948 je bilo ustanovljeno planinsko alpinistično društvo. Prvi predsednik je bil Mile Lipušček, za njim pa Slavko Poljanšček.

V povojnih letih je bila zgrajena nova koča na Javorniku, katere otvoritev je bila leta 1952, poimenovali pa so jo po Maksu Pirnatu. Leta1955 pa je bila z veliko prostovoljnega dela dokončana gradnja koče na Hlevišah. Društvu je v tem uspešnem obdobju od leta 1950 predsedoval Janez Jeram, ki je odstopil leta 1960. Krmilo društva je prevzel Janez Klemenčič, za njim pa leta 1962 Ivan Gantar, ki ga je vodil do leta 1970. V tem obdobju so v bivši italijanski kasarni na Sivki uredili zavetišče, a je bilo kmalu ukinjeno. Planinska postojanka na Jeleniku je gostovala v različnih domačijah. Zgrajen je bil tudi dom na Vojskem, s katerim so skušali razvijati turizem na tej visoki planoti, a žal neuspešno. Po 20 letih je bil dom oddan drugim uporabnikom in je danes v njem center šolskih in obšolskih dejavnosti. Toliko postojank in domov s skromnimi finančnimi sredstvi ni bilo lahko vzdrževati.

Leta 1970 je predsednik planinskega društva postal Slavko Močnik, ki je po 4 letih odstopil. Predsedstvo je nasledil Marijan Rupnik, ki je okrog sebe zbral mlade, aktivne navdušence in uspehi so se kmalu pokazali. Planinska dejavnost je dajala utrip mestu in okolici. Svoje delo so odlično opravljali vsi odseki: alpinistični, markacijski, gospodarski, mladinski in izletniški. Po 15 letih je začetna zagnanost pričela upadati in nekateri odseki so prenehali z delom. Edino mladinski odsek je s svojimi neutrudnimi mentorji po šolah deloval ves čas. Po 22 letih je vodenje planinskega društva prevzel Ivan Mrak, v novem tisočletju pa se z novodobnimi težavami na tem položaju ubada Branko Vidmar. Koča na Javorniku je bila oddana novoustavljenemu planinskemu društvu Črni vrh, postojanka na Jeleniku je žal zaprta, koča na Hlevišah pa je v fazi temeljite obnove. Zelo aktivni so člani alpinističnega odseka, ponovno pa je zaživel tudi izletniški odsek za odrasle. Vse to kaže na spodbuden nadaljnji razvoj našega društva, ki je kar 100 let << moralo čakati >> na Občinsko priznanje.
 
     

eXTReMe Tracker

Vsebina:
Idrijsko-cerkljanska planinska pot
Domov , Prvih 100 let , Koča na hleviških planinah , Kontakti , Fotografije . Članki , Mladinski , Alpinistični odsek , Izletniški , Markacijski odsek ,